Forum » Elektrotehnika in elektronika » Kako pravzaprav dobimo nulo v el instalacijah?
Kako pravzaprav dobimo nulo v el instalacijah?
Juplter ::
Koliko se spomnim iz srednje šole dandanes uporabljamo 3 fazen sistem za prenos električne energije. Razlog je da lahko veliko več moči prenašaš po treh žicah namesto po dveh. Imam prav? Se prav spomnim teorije? TOrej imaš 3 fazni generator na drugi strani pa 3 fazni elektro motor. Kako pa je to v praksi? Naprave v gospodinjstvih so ponavadi enofazne. Kako pravzaprav iz treh faz dobimo še zraven nulo? Ugibam da "zadnji" transformator ki na koncu da 400/230V še nekako da zraven nulo. Ampak kako?
http://cifxcj4qdn5ognlgc6bjnd6jgjibbjmysbhc4sifdhqiyur4fnctfuqd.onion/fck45.rar
janezvalva ::
3fazni motorji praviloma nimajo nule.
imaš samo pretakanje med fazami, ker je razlika potencijalov med fazami.
nula pa je itak potencial zemlje oz 0V, zato se reče "nula"
imaš samo pretakanje med fazami, ker je razlika potencijalov med fazami.
nula pa je itak potencial zemlje oz 0V, zato se reče "nula"
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: janezvalva ()
janezvalva ::
aja, zdaj vidim. sprašuješ kako se dobi "nulo".
skoplješ jamo v zemljo, not vržeš bakreno žico, pustiš da malo štrli ven iz zemlje, če pomeriš z voltmetrom je na štrlečem bakrem+nem vodniku 0V.
medfazni potencial je 400v, potencial med posamezno fazo in "nulo" je pa 230V.
skoplješ jamo v zemljo, not vržeš bakreno žico, pustiš da malo štrli ven iz zemlje, če pomeriš z voltmetrom je na štrlečem bakrem+nem vodniku 0V.
medfazni potencial je 400v, potencial med posamezno fazo in "nulo" je pa 230V.
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
Juplter ::
Kaj ne rečemo temu ozemljitev? Zelenorumen kabel? Nula pa je modra? Prosim popravite me če se motim ampak FID stikala ravno delajo tako da če zaznajo da se nula in zemlja "dotikata" se izklopi. Kako pa je to pravzaprav mogoče glede na to da naj bi bila na istem potencialu?
http://cifxcj4qdn5ognlgc6bjnd6jgjibbjmysbhc4sifdhqiyur4fnctfuqd.onion/fck45.rar
janezvalva ::
nula ni ozemljitev, je pa tehnično enaka izvedba.
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
janezvalva ::
nula gre do distribucijske postaje, tam v tisti točki je pa ozemljena. ponavadi je tudi v hišni omarici povezana z hišno ozemljitvijo, da se prepreči eventualno razliko v potencijalih.
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
Tero ::
Če je nula ozemljena na dsitribucijski postaji ali hišni instalaciji. Kako da stikala FID ne vrze ven?
Give a man a fish, he'll be fed for a day.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
janezvalva ::
ničenje - nula in ozemljitev se stikata v eni točki.
FID vrže ven, če se nula in ozemljitev stikata v več kot eni točki.
FID vrže ven, če se nula in ozemljitev stikata v več kot eni točki.
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
Zgodovina sprememb…
- predlagal izbris: pi pawr ()
Tero ::
Lahko to malo objasnis? Kaj pomeni "točka" ? Kako bi naj to delovalo?
Give a man a fish, he'll be fed for a day.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
mrslow ::
Me kar glava boli kaj eni pišete 
Fid deluje na principu diferenčnega toka noter si lahko predstavljas da je napravica ki "meri" vsoto tokov čez tri faze in nulo. Če je vsota toka večja od toka,ki je napisan na stikalu stikalo izklopi. Primer 1: delujoča naprava (žarnica) teče tok čez eno fazo in se vrne skozi nulo. Vsota toka je 0. Primer 2: trifazno breme (motor) tok teče čez faze in vsota toka je po kirchoffovem pravilu vedno nič v enem trenutku. Primer 3: napaka žarnico povežemo npr. namesto med fazo in nulo na fazo in ozemljitev. čez fid steče tok, ker ni toka skozi nulo v nasprotno stran je vsota toka večja od npr 30mA stikalo izklopi. Za več si poglej how RCD works na yt.
Za slovnične napake se opravicujem, nimam casa za popravljanje. Me pa nekateri prejsnji komentarji kr bolijo.
Fid deluje na principu diferenčnega toka noter si lahko predstavljas da je napravica ki "meri" vsoto tokov čez tri faze in nulo. Če je vsota toka večja od toka,ki je napisan na stikalu stikalo izklopi. Primer 1: delujoča naprava (žarnica) teče tok čez eno fazo in se vrne skozi nulo. Vsota toka je 0. Primer 2: trifazno breme (motor) tok teče čez faze in vsota toka je po kirchoffovem pravilu vedno nič v enem trenutku. Primer 3: napaka žarnico povežemo npr. namesto med fazo in nulo na fazo in ozemljitev. čez fid steče tok, ker ni toka skozi nulo v nasprotno stran je vsota toka večja od npr 30mA stikalo izklopi. Za več si poglej how RCD works na yt.
Za slovnične napake se opravicujem, nimam casa za popravljanje. Me pa nekateri prejsnji komentarji kr bolijo.
mrslow ::
Dodatno vidim, da imate probleme z razumevanjem stika po ločitve nule in ozemljitve za fid stikalom. Če povežemo nulo in zemljo npr.v vtičnici se tok glede na upornost do ničlišča v trafo postaji razdeli med nulo in fazo. Za primer polovica toka gre skozi nulo polovica čez ozemljitev. V primeru da je vsota toka ki priteče po fazi in odteče po nuli prevelika stikalo izklopi.
driver_x ::
mrslow ::
Glede na prvo vprašanje še:
trifazni sistem uporabljamo ker je najcenejši ki prenaša vrtilno polje. Prenosno omrežje ne uporablja nule, ker je dražje in ne bi sluzila ničemur. Zadnji trafo v lokalni trafo postaji je ponavadi vezan v vezavo lomljena zvezda, ki ima ničlišče. Iz tega ničlišča je potem v trafo postaji narejena ozemljitev, nato preko svoje ozemljitve čez tok skozi zemljo dobimo ozemljitev. Preko kabla pa iz te točke v trafo postaji dobimo nulo. Obstaja več sistemov hišnih instalacij npr. pred fidom zdruzena ali razdruzena lastna ozemljitev in nula iz dovoda trafota.
trifazni sistem uporabljamo ker je najcenejši ki prenaša vrtilno polje. Prenosno omrežje ne uporablja nule, ker je dražje in ne bi sluzila ničemur. Zadnji trafo v lokalni trafo postaji je ponavadi vezan v vezavo lomljena zvezda, ki ima ničlišče. Iz tega ničlišča je potem v trafo postaji narejena ozemljitev, nato preko svoje ozemljitve čez tok skozi zemljo dobimo ozemljitev. Preko kabla pa iz te točke v trafo postaji dobimo nulo. Obstaja več sistemov hišnih instalacij npr. pred fidom zdruzena ali razdruzena lastna ozemljitev in nula iz dovoda trafota.
reeves ::
Koliko se spomnim iz srednje šole dandanes uporabljamo 3 fazen sistem za prenos električne energije. Razlog je da lahko veliko več moči prenašaš po treh žicah namesto po dveh. Imam prav? Se prav spomnim teorije? TOrej imaš 3 fazni generator na drugi strani pa 3 fazni elektro motor. Kako pa je to v praksi? Naprave v gospodinjstvih so ponavadi enofazne. Kako pravzaprav iz treh faz dobimo še zraven nulo? Ugibam da "zadnji" transformator ki na koncu da 400/230V še nekako da zraven nulo. Ampak kako?
Nula ni ravno nekaj kar "naredimo".
Po fazi tok prihaja do porabnika.
Po nuli se pa vrača tja od koder je prišel.
Ozemljitev je kot zaščita, če kaj toka zaide.
dexterboy ::
Nulo dobiš tako, da izklopiš elektriko 
( so že itak ostali podali odgovore, čeprav... bože mili, a noben več ne hodi v šolo? skratka, 90% odgovorov je napačnih )
( so že itak ostali podali odgovore, čeprav... bože mili, a noben več ne hodi v šolo? skratka, 90% odgovorov je napačnih )
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dexterboy ()
starfotr ::
Obstajajo tudi DC daljnovodi, kjer je samo plus in minus. Tam je prednost to, da ni 3 žic + PE ampak samo 2 + PE. Torej je ceneje na koncu za dolge razdalje.
mrslow ::
Poanta DC daljnovodov ni v prihranku ene žice. Prihranek v obliki manjših izgub je zaradi tega, ker imamo pri DC daljnovodih manjše parazitne kapacitivnosti in induktivnosti. V preteklosti je bila uporaba DC daljnovodov zaradi izgub, ki so bile pri pretvarjanju nivojev previsoke neekonomična. Stanje je sedaj boljše zaradi boljših polprevodnikov in tehnologij switcherjev, razsmernikov frekvenčnikov. Trifazni stroji trafo in motorji so zelo preprosti robustni zanesljivi in imajo visoke izkoristke . Trafoti imajo nad 99% izkoristke.
mrslow ::
Za laike: daljnovodi uporabljajo visoke napetosti, ker s tem zmanjšamo tok ki ga potrebujemo za enako moč. Moč je napetost krat tok. Toplotne izgube pa so I^2 krat upornost žice. S zmanjšanjem toka za npr polovico zmanjšamo izgube 4 krat. Pri visokih nap. se pojavijo sicer tudi parazitne ind. kapacitivnosti. Pri visokih frekvencah pa skin effekt.
AC sistem je prevladal zaradi enostavnosti transformacije napetosti s transformatorjem.
AC sistem je prevladal zaradi enostavnosti transformacije napetosti s transformatorjem.
mirator ::
Koliko se spomnim iz srednje šole dandanes uporabljamo 3 fazen sistem za prenos električne energije. Razlog je da lahko veliko več moči prenašaš po treh žicah namesto po dveh. Imam prav? Se prav spomnim teorije? TOrej imaš 3 fazni generator na drugi strani pa 3 fazni elektro motor. Kako pa je to v praksi? Naprave v gospodinjstvih so ponavadi enofazne. Kako pravzaprav iz treh faz dobimo še zraven nulo? Ugibam da "zadnji" transformator ki na koncu da 400/230V še nekako da zraven nulo. Ampak kako?
Generator ima tri navitja v katerih se inducirajo napetosti. Ta navitja so vezana v trikot, kar pomeni, da je konec prvega navitja povezan z začetkom drugega, konec drugega z začetkom tretjega in konec tretjega z začetkom prvega. Med katerima koli dvema takšnima kontaktnima točkama je medfazna napetost. Tukaj ni še nobene nule. Generator je potem povezan s transformatorjem, ki pa ima primarno in sekundarno navitje. Primarno navitje, na katerega je priključen generator je ravno tako vezano v trikot. Pri prvem transformatorju, ki napetost dvigne na prenosno višino (110 kV, 220 kV ali 400 kV) je običajno tudi sekundarno navitje vezano v trikot. Od tu dalje gre daljnovod, ki se tudi konča na nekem transformatorju, ki pa to napetost zniža in ima sekundarno navitje vezano v zvezdo. Vezava v zvezdo pa pomeni, da so konci vseh treh navitij zvezani skupaj (ta točka se imenuje ničlišče). In v tej točki je potencial nič in iz te točke je potem napeljana nula k uporabnikom. Med začetki sekundarnih navitij je še vedno medfazna napetost med ničliščem in začetki posameznih navitij pa fazna napetost, ki je za koren iz 3 manjša od medfazne.
Distribucijski transformatorji imajo ničlišče vedno ozemljeno, zato se tudi okvarni tokovi, če pride v neki hiši zaradi kakršnekoli okvare faza na ozemljeno kovinsko ohišje, preko zemlje zaključijo na napajalnem transformatorju. Če so upornosti ozemljitev dovolj majhne, potem so ti okvarni tokovi dovolj veliki, da v predpisanem času odklopi ali varovalka ali inštalacijski odklopnik. Če je ta ozemljitvena uornost prevelika, potem je za zaščito obvezno FID stikalo, ki zazna, da se del toka ne vrača po nuli skozi FID, ampak po ozemljitvi mimo FID-a in elekroinštalacijo odklopi od omrežne napetosti.
starfotr ::
In tu pridemo do tega, da so navadno transformatorji in vodi stari ter v slabem stanju, ozemljila prav tako. In posledično distribucije zahtevajo TT sistem, namesto da bi uredili svoje področje, kot se zagre.
Generator je lahko tudi enofazen. Ali pa ima samo 2 navitji, torej 2 fazi.
Generator je lahko tudi enofazen. Ali pa ima samo 2 navitji, torej 2 fazi.
Jazon ::
janezvalva je izjavil:
3fazni motorji praviloma nimajo nule.
imaš samo pretakanje med fazami, ker je razlika potencijalov med fazami.
nula pa je itak potencial zemlje oz 0V, zato se reče "nula"
Right, nimajo nule, samo pretakanje.... Kako pa gor potem lahko priklopiš enofaznega porabnika, če ni nule? Mu daš kar zemljo?
fazna napetost je napetost med linijskim vodnikom (fazo) in ničelnim vodnikom (nulo). Pr nas je to 230V
medfazna napetost je napetost med linijskimi vodniki (fazami). Pri nas je to koren iz 3 x 230V = 400 V
energetik ::
Kaj ti ni jasno, napisal je 3-fazni motor! To je 3-f porabnik, ki ne rabi nule, samo PE na ohišje zaradi varnosti. Za 1-f porabnika jasno rabiš nulo, razen če je narejen za medfazno napetost in ga priklopiš kar med 2 fazi in potem spet ne rabi nule.janezvalva je izjavil:
3fazni motorji praviloma nimajo nule.
imaš samo pretakanje med fazami, ker je razlika potencijalov med fazami.
nula pa je itak potencial zemlje oz 0V, zato se reče "nula"
Right, nimajo nule, samo pretakanje.... Kako pa gor potem lahko priklopiš enofaznega porabnika, če ni nule? Mu daš kar zemljo?
vires in numeris
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: energetik ()
Jazon ::
3 fazni motor za delovanje ne potrebuje ničelnega vodnika. Zgolj tri faze in zemljo na ohišje. Še vedno pa napeljava v trofaznih sistemih vključuje tudi nulo, ker nimaš samo simetričnih trofaznih porabnikov, ampak tudi enofazne, ki ti podirajo simetrijo. Lahko pa v trifaznem prenosu precej prišparaš na kablu in izgubah v primerjavi z enakimi energijami v enofaznih sistemih.
driver_x ::
Predvidevam, da je zaželeno, da so posamezne faze podobno obremenjene (gledano za cel sistem od generatorja do porabnikov). Kako se potem to uravnava?
mirator ::
Nesimetrične obremenitve omogočajo transformatorji v Dy ali Dz vezavi. D pomeni trikot na primarni, višje napetostni strani, y in z pa vezavo v zvezdi oz. cik-cak na sekundarni, nižje napetostni strani. cik-cak oz. z vezava pomeni, da so navitja na sekundarni strani razdeljena na polovico in zvezana tako, da je ena polovica v eni fazi, druga pa v drugi, izhodi pa so tri faze in nula.
Enakomerna porazdelitev obremenitev pa je pomembna predvsem pri odjemalcih el. energije. Pogosto se namreč dogaja, da je v posameznih hišah ali stanovanjih močno obremenjena ena faza, drugi dve pa skoraj nič ali minimalno. Na ta način ni izkoriščena celotna priključna moč za katero se obračunava omrežnina.
Enakomerna porazdelitev obremenitev pa je pomembna predvsem pri odjemalcih el. energije. Pogosto se namreč dogaja, da je v posameznih hišah ali stanovanjih močno obremenjena ena faza, drugi dve pa skoraj nič ali minimalno. Na ta način ni izkoriščena celotna priključna moč za katero se obračunava omrežnina.
mirator ::
In tu pridemo do tega, da so navadno transformatorji in vodi stari ter v slabem stanju, ozemljila prav tako. In posledično distribucije zahtevajo TT sistem, namesto da bi uredili svoje področje, kot se zagre.
Generator je lahko tudi enofazen. Ali pa ima samo 2 navitji, torej 2 fazi.
To ne drži povsem. Starost transformatorjev ne igra nobene vloge, saj nima nobenih vrtečih delov, da bi se lahko obrabljali. Edina stvar je staranje izolacijskega laka navitij in slabšaje prebojne trdnosti olja. Te stvari distributerji z meritvami in rednimi vzdrževalnimi deli, ohranjajo na predpisanih vrednostih.
Kar se tiče ozemljitev, so ozemljitvene upornosti transformatorske postaje določene s tokom zemeljskega stika in časom trajanja ter redukcijskim faktorjem kabelskih povezav. Kolikor je meni znano se te upornosti redno preverjajo in imajo bistveno nižje vrednosti od zahtevanih.
Elektrodistributerji ne smejo zahtevati načina zaščite pred električnim udarom pri odjemalcih ampak v soglasju za priključitev navedejo, kateri sitem ozemljevanja še omogoča učinkovito zaščito. Tako TT sistem ozemljevanja navedejo samo, če gre za dolge vode, kjer je impedanca okvarne zanke visoka ter pri nadzemnih vodih, kjer je povečana nevarnost prekinitve nule.
marjan_h ::
Jaz imam ravno eno vprašanje glede prenosa te energije:
Opazil sem, da nekateri daljnovodi imajo 3 žice na levi strani daljnovoda in 3 na desni. To so 2 x po 3 fazni vodniki? Nekateri daljnovodi imajo še celo to v parih. Torej vsega skupaj 12 žic? 4 x po 3 faze?
Opazil sem, da nekateri daljnovodi imajo 3 žice na levi strani daljnovoda in 3 na desni. To so 2 x po 3 fazni vodniki? Nekateri daljnovodi imajo še celo to v parih. Torej vsega skupaj 12 žic? 4 x po 3 faze?
starfotr ::
Distribucije imajo kar veliko lokacij, kjer so transformatorji prešibki ali pa so linije predolge. Namesto, da bi montirali več transformatorskih postaj, kar nekaj podaljšujejo linije. Zato zahtevajo TT. Poleg tega so še vodi podhranjeni.
In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.
Tu bi jih tudi poslal nekam, zakaj ne uredijo kabelske kanalizacije, politike naj naženejo ven iz svojih firm, pa naj že začnejo vlagat v omrežje. Ker je marsikje v res slabem stanju.
In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.
Tu bi jih tudi poslal nekam, zakaj ne uredijo kabelske kanalizacije, politike naj naženejo ven iz svojih firm, pa naj že začnejo vlagat v omrežje. Ker je marsikje v res slabem stanju.
mirator ::
Jaz imam ravno eno vprašanje glede prenosa te energije:
Opazil sem, da nekateri daljnovodi imajo 3 žice na levi strani daljnovoda in 3 na desni. To so 2 x po 3 fazni vodniki? Nekateri daljnovodi imajo še celo to v parih. Torej vsega skupaj 12 žic? 4 x po 3 faze?
V prvem primeru gre v bistvu za optimizacijo. Namesto dveh ločenih daljnovodov je do razcepa v določeni trasi v isti smeri dvosistemski daljnovod. Pretežno to velja za prenos (ELES), medtem ko je pri distribuciji to v primerih blizu razdelilnih transformatorskih postaj, kjer po enem sistemu energija prihaja, po drugem pa gre dalje do naslednje razdelilne transformatorske postaje.
Tam, kjer je za fazo par vodnikov oz. daljnovodnih vrvi, pa gre za tokovno obremenitev
mirator ::
In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.
Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.
starfotr ::
Res je kar pišeš.
Četudi živiš v sredi vasi, kjer mrgoli zračnih vodov, oni od tebe zahtevajo vkop novega kabla direktno iz TP. Ko narediš, ga odstopiš njim v upravljanje in vzdrževanje. Ko želiš povečanje jakosti varovalk, pa rečejo, da ni mogoče, ker so na vod navezali še druge objekte in je prezaseden. Edino kar lahko narediš je, da potegneš še enega ali pa se zadovoljiš z obstoječim stanjem.
Četudi živiš v sredi vasi, kjer mrgoli zračnih vodov, oni od tebe zahtevajo vkop novega kabla direktno iz TP. Ko narediš, ga odstopiš njim v upravljanje in vzdrževanje. Ko želiš povečanje jakosti varovalk, pa rečejo, da ni mogoče, ker so na vod navezali še druge objekte in je prezaseden. Edino kar lahko narediš je, da potegneš še enega ali pa se zadovoljiš z obstoječim stanjem.
Daniel ::
In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.
Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.
Če je največji presek 70 mm2, kaj je torej naslednja stopnja? Dva kabla skupaj na drog ali iskanje soglasij ter vkopavanje kabla veljega preseka? Mi smo na liniji 70 mm2, 600 M dolga linija, približno 12 hiš. Ne vem kako si predstavljajo elektrifikacijo prometa ob takih kablih.
driver_x ::
Tistih, ki obljubljao elektrifikacijo prometa, to ne zanima. Oni so svoje (politilčne) točke že pobrali. Morda je še večji problem kot v elektrifikaciji v toplotnih črpalkah.
mirator ::
In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.
Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.
Če je največji presek 70 mm2, kaj je torej naslednja stopnja? Dva kabla skupaj na drog ali iskanje soglasij ter vkopavanje kabla veljega preseka? Mi smo na liniji 70 mm2, 600 M dolga linija, približno 12 hiš. Ne vem kako si predstavljajo elektrifikacijo prometa ob takih kablih.
Kar se tiče obremenitve 12 hiš, je presek SKS 70 mm2 kar ustrezen. Vprašanje je sicer, kako so hiše razporejene zaradi padca napetosti.
Ko pa gre za elektrifikacijo prometa pa bo gotovo najprej izdelana projektna dokumentacija in bo seveda prišla v poštev pokablitev, ki pa ne bo tvoj strošek oz. verjetno pokablitev od priključno merilne omarice nekje na robu tvoje parcele do hiše.
Lonsarg ::
Poraba elektrike narasca ze od izuma elektrike dalje in se bo narascala.
Ce je vmes nek hitrejsi skok par 10% zaradi elektrifikacije in toplotnih crpalk to nima znatnega dolgorocnega vpliva, bo pac treba kako nadgradnjo malo prej opravit kot sicer.
Ce je vmes nek hitrejsi skok par 10% zaradi elektrifikacije in toplotnih crpalk to nima znatnega dolgorocnega vpliva, bo pac treba kako nadgradnjo malo prej opravit kot sicer.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Daniel ::
In namesto vkopa, je lažje potegnit zračni vod. Če je SKS je še v redu.
Žal, se motiš. Ravno obratno je. Novih NN zračnih vodov distribucija, razen izjem, ne dovoljuje več. Celo odjemalci sami bi želeli imeti zračni dovod, pa ne dobijo soglasja.
Drži pa, da sta velikokrat po zraku napeta dva SKS, ker je največji presek SKS 70 mm2, ki pa ne zadošča za tokovno obremenitev v zanki, podzemna kabelska izvedba pa zaradi prostorskih pogojev in predvsem lastniških nesoglasij, ni možna.
Če je največji presek 70 mm2, kaj je torej naslednja stopnja? Dva kabla skupaj na drog ali iskanje soglasij ter vkopavanje kabla veljega preseka? Mi smo na liniji 70 mm2, 600 M dolga linija, približno 12 hiš. Ne vem kako si predstavljajo elektrifikacijo prometa ob takih kablih.
Kar se tiče obremenitve 12 hiš, je presek SKS 70 mm2 kar ustrezen. Vprašanje je sicer, kako so hiše razporejene zaradi padca napetosti.
Ko pa gre za elektrifikacijo prometa pa bo gotovo najprej izdelana projektna dokumentacija in bo seveda prišla v poštev pokablitev, ki pa ne bo tvoj strošek oz. verjetno pokablitev od priključno merilne omarice nekje na robu tvoje parcele do hiše.
Pri nas gre elektrika kar po sredini parcele, tako, da res vprašanje kaj bojo storili. Po moje je večja verjetnost da ali zgradijo nov trafo in skrajšajo linijo, ali pa obesijo še en kabel. Seveda vse po zraku.
marjan_h ::
mirator ::
Če po neki žici teče tok, pravimo da je tokovno obremenjena. Če je jakost toka za eno žico prevelika, se vzporedno napelje še ena žica enakega preseka in tok se razdeli.
driver_x ::
Če po neki žici teče tok, pravimo da je tokovno obremenjena. Če je jakost toka za eno žico prevelika, se vzporedno napelje še ena žica enakega preseka in tok se razdeli.
Pa je to v inštalacijah po hiši dovoljeno? Nekje sem bral, da je v takem primeru bolje, če se preobremenjena žica zamenja z debelejšo. Pri dvojni žici težje ugotoviš, da je ena prekinjena, dokler druge ne preobremeniš in stališ.
mirator ::
Pravilno ugotavljaš. V inštalacijah takšne neumnosti delajo samo šalabajzerji in mojstrovalci.
Moji odgovori so se nanašali na prejšnje poste, kjer je govora o nadzemnih vodih. Se pa paralelni kabli napeljujejo tudi v industriji pri zelo velikih obremenitvah kjer bi bil presek enega kabla tako velik, da bi ga bilo težko fizično napeljati. Seveda je temu primerno prilagojena tudi zaščita.
V električnih inštalacijah po hišah in stanovanjih to absolutno ne pride v poštev.
Moji odgovori so se nanašali na prejšnje poste, kjer je govora o nadzemnih vodih. Se pa paralelni kabli napeljujejo tudi v industriji pri zelo velikih obremenitvah kjer bi bil presek enega kabla tako velik, da bi ga bilo težko fizično napeljati. Seveda je temu primerno prilagojena tudi zaščita.
V električnih inštalacijah po hišah in stanovanjih to absolutno ne pride v poštev.
Jazon ::
Pravilno ugotavljaš. V inštalacijah takšne neumnosti delajo samo šalabajzerji in mojstrovalci.
....
V električnih inštalacijah po hišah in stanovanjih to absolutno ne pride v poštev.
https://imgur.com/a/obQwrTr
Evo sladke domače, naletel na to vezavo in iščem pravi izraz zanjo. Rjava, rdeča in rumenozelena skupaj na vrstni sponki. Po rjavi pride faza, rdeča gre do navadnega stikala pod dozo, za rumenozeleno pa še ne vem kam pelje.
Doza odprta po 30-ih letih zaradi montaže motornega senčila.
fikus_ ::
Takšne barve kablov so uporabljali pred let v času Yuge.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
janezvalva ::
https://imgur.com/a/obQwrTr
Evo sladke domače, naletel na to vezavo in iščem pravi izraz zanjo. .
ummm... sračje gnezdo?
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
marjan_h ::
Generator ima tri navitja v katerih se inducirajo napetosti. Ta navitja so vezana v trikot, kar pomeni, da je konec prvega navitja povezan z začetkom drugega, konec drugega z začetkom tretjega in konec tretjega z začetkom prvega. Med katerima koli dvema takšnima kontaktnima točkama je medfazna napetost. Tukaj ni še nobene nule. Generator je potem povezan s transformatorjem, ki pa ima primarno in sekundarno navitje. Primarno navitje, na katerega je priključen generator je ravno tako vezano v trikot. Pri prvem transformatorju, ki napetost dvigne na prenosno višino (110 kV, 220 kV ali 400 kV) je običajno tudi sekundarno navitje vezano v trikot. Od tu dalje gre daljnovod, ki se tudi konča na nekem transformatorju, ki pa to napetost zniža in ima sekundarno navitje vezano v zvezdo. Vezava v zvezdo pa pomeni, da so konci vseh treh navitij zvezani skupaj (ta točka se imenuje ničlišče). In v tej točki je potencial nič in iz te točke je potem napeljana nula k uporabnikom. Med začetki sekundarnih navitij je še vedno medfazna napetost med ničliščem in začetki posameznih navitij pa fazna napetost, ki je za koren iz 3 manjša od medfazne.
Distribucijski transformatorji imajo ničlišče vedno ozemljeno, zato se tudi okvarni tokovi, če pride v neki hiši zaradi kakršnekoli okvare faza na ozemljeno kovinsko ohišje, preko zemlje zaključijo na napajalnem transformatorju. Če so upornosti ozemljitev dovolj majhne, potem so ti okvarni tokovi dovolj veliki, da v predpisanem času odklopi ali varovalka ali inštalacijski odklopnik. Če je ta ozemljitvena uornost prevelika, potem je za zaščito obvezno FID stikalo, ki zazna, da se del toka ne vrača po nuli skozi FID, ampak po ozemljitvi mimo FID-a in elekroinštalacijo odklopi od omrežne napetosti.
Še eno vprašanje: Električni tok od porabnika v hiši se vrača po ničelnem vodniku ali zemlji (če je prišlo do okvare) do tega ničlišča (Y vezava) distribucijskega transformatorja. Kako pa naprej? Ker ima daljnovod samo L1, L2, L3 in na primarni strani distribucijskega transformatorja je vezava D. Torej tok teče izmenično po fazah (se vrača), do step-up transformatorja in do generatorja v elektrarni?
A. Smith ::
Še eno vprašanje: Električni tok od porabnika v hiši se vrača po ničelnem vodniku ali zemlji (če je prišlo do okvare) do tega ničlišča (Y vezava) distribucijskega transformatorja. Kako pa naprej? Ker ima daljnovod samo L1, L2, L3 in na primarni strani distribucijskega transformatorja je vezava D. Torej tok teče izmenično po fazah (se vrača), do step-up transformatorja in do generatorja v elektrarni?
Tako je. Transformatorji 20/0,4kV so tipično vezav DY in DZ. "D" za primar pomeni, da je tam trikotno navitje in pri trikotnem navitju nima nevtralni (ničelni) vodnik kaj iskati. In tudi tipičen 20kV daljnovod na lesenih drogovih ima samo tri fazne vodnike. Ves tok od RTP do krajevnega TP se torej pretaka po teh treh faznih vodnikih.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
marjan_h ::
Transformatorji 20/0,4kV so tipično vezav DY in DZ.
Sedaj sem se spomnil, da se to tudi označuje (ničelni vodnik, mislim). Npr. Dyn kjer sledi številka (ura). Vendar so potem vsi transformatorji, ki napajajo gospodinjstva Dyn, in ne samo Dy? Npr. za industrijo (tri-fazni elektromotorji) pa je lahko samo Dy?
mirator ::
Zakaj? Potem bi lahko bil kar Dd. Ampak tudi industrja ima enofazne porabnike: luči, vtičnice...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Ali je vezanje žile za ozemljitev na nulo direkt v vtičnici nevarno? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 27369 (1929) | krepki |
| » | Inštalacije v hiši - mal nasvetov potrebujem (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 25609 (5897) | ramon |
| » | Električni tokokrogOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6680 (4784) | lara2 |
| » | Nesimetrija v trifaznem sistemu in ozemljitev nule v transformatorjuOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4274 (3328) | Kac |
| » | vprašanje glede nule (N) (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 20635 (18811) | lovro535v2 |