Forum » Elektrotehnika in elektronika » Ali je vezanje žile za ozemljitev na nulo direkt v vtičnici nevarno?
Ali je vezanje žile za ozemljitev na nulo direkt v vtičnici nevarno?
mirator ::
Upam, da bo v tretje šlo:
http://www.mediafire.com/file/66mdq9xf0...
http://www.mediafire.com/file/lcc7hzdwl...
http://www.mediafire.com/file/laqqa8t9n...
Na shemah so štirje načini priklopa za TN-C-S sistem. Za vsako shemo velja, da mora biti PEN dovodni preseka najmanj 10 mm2, da se minimizira možnost prekinitve nule.
http://www.mediafire.com/file/66mdq9xf0...
http://www.mediafire.com/file/lcc7hzdwl...
http://www.mediafire.com/file/laqqa8t9n...
Na shemah so štirje načini priklopa za TN-C-S sistem. Za vsako shemo velja, da mora biti PEN dovodni preseka najmanj 10 mm2, da se minimizira možnost prekinitve nule.
bosmla ::
Upam, da ne bo kdo hud, ker je stara tema... ampak sem nasel tu zanimive podatke in prave majstre.
Torej:
Kako naj ugotovim ali je vezava TN-C-S ali TT? Lahko to zvem na elekto podjetju?
Sedaj iz zunanje (te zaklenjene) omarice pridejo stiri zice in so priklopljene na FID kot tri faze in N direkno brez, da bi bil na prej na PE(torej kot bi bil TT) in ozemljitev posebaj na valjanec. Lahko pa je, da ni vse pravilno narejeno - notranja omarica je stara cca 40let (vmes je elektro zunanjo omarico prestavil in napeljal nov kabel do nje) - trafo je 100m od bajte. Ko je od elektro prisel zamenjat glavno varovalko je tehnik rekel "verjetno je TN" - vec se pa ni dalo izvleci iz njega.
Pa se vprasanja:
Kako z navadnim voltmetrom (ali s cem drugim) izmerim upornost ozemljitve?
Kako preverim ce FID pravilno deluje?
Je mozno, da glavna varovalka pregori z zamikom cca 10 minut po kratkem stiku in/ali je kaksna varianta da pregori ce kratko sklenes nulo in ozemljitev?
Hvala ce kdo lahko pomaga.
Torej:
Kako naj ugotovim ali je vezava TN-C-S ali TT? Lahko to zvem na elekto podjetju?
Sedaj iz zunanje (te zaklenjene) omarice pridejo stiri zice in so priklopljene na FID kot tri faze in N direkno brez, da bi bil na prej na PE(torej kot bi bil TT) in ozemljitev posebaj na valjanec. Lahko pa je, da ni vse pravilno narejeno - notranja omarica je stara cca 40let (vmes je elektro zunanjo omarico prestavil in napeljal nov kabel do nje) - trafo je 100m od bajte. Ko je od elektro prisel zamenjat glavno varovalko je tehnik rekel "verjetno je TN" - vec se pa ni dalo izvleci iz njega.
Pa se vprasanja:
Kako z navadnim voltmetrom (ali s cem drugim) izmerim upornost ozemljitve?
Kako preverim ce FID pravilno deluje?
Je mozno, da glavna varovalka pregori z zamikom cca 10 minut po kratkem stiku in/ali je kaksna varianta da pregori ce kratko sklenes nulo in ozemljitev?
Hvala ce kdo lahko pomaga.
mirator ::
Kar veliko vprašanj.
Gre pa takole. Do tvoje zaklenjene omarice, kjer je števec in glavne varovalke pride štirižilen kabel - 3-krat faza in PEN. Pen sponka v omarici je običajno ozemljena. Dalje gredo od glavne varovalke na števec trije fazni vodniki in PEN vodnik iz PEN sponke (ali PEN zbiralnice). Ker elektro (razen mogoče kakšne posamezne izjeme) ne dovoli priključitve petžilnega kabla, pridejo do tvojega razdelilnika zopet štirje vodniki 3L+PEN. Do tu je torej TN-C sistem. Pravilni prilop v tvojem razdelilniku bi bil, da gredo fazni vodniki direktno na priključne sponke FID stikala, PEN vodnik pa najprej na PE zbiralko, potem pa iz PE zbiralke preko FID stikala na N zbiralko. Tako imaš sedaj TN-C-S sistem z dodatno RCD zaščito.
Če bi ti pripeljal PEN vodnik preko FID stikala direktno N zbiralko, PE zbiralko pa bi od nule imel ločeno in ozemljeno preko ozemljitve objekta, bi imel TT sistem .
Z v-metri se ne merijo upornosti, za ozemljitveno upornost so posebni merilniki ali pa po U-I metodi, za kar pa moraš biti kar precej usposobljen.
FID se preveri s prigrajeno tipko. Če ob pritisku na tipko izklopi, potem je v redu. Seveda pa se z meritvami električnih inštalacij ugotavlja tudi čase izklopa.
Glavne varovalke so na taljivo žico in pregorevajo po I-t krivulji. Standadizirano je, da varovalka ne sme pregoreti prej kot v eni uri pri 1,3-kratni preobremenitvi in ne kasneje kot v eni uri pri 1,6-kratni preobremenitvi. Večji je okvarni tok, prej bo varovaka pregorela. So pa ti časi odvisni tudi od trenutne temperature varovalke. Predpisano je tudi, da varovalka izklopi v času 0,4s pri vtičniških tokokrogih in maksimalno v 5s za fiksne in razsvetljavne tokokroge.
Če skleneš nulo in ozemljitev varovalka ne bo pregorela, izklopil pa bo FID.
Gre pa takole. Do tvoje zaklenjene omarice, kjer je števec in glavne varovalke pride štirižilen kabel - 3-krat faza in PEN. Pen sponka v omarici je običajno ozemljena. Dalje gredo od glavne varovalke na števec trije fazni vodniki in PEN vodnik iz PEN sponke (ali PEN zbiralnice). Ker elektro (razen mogoče kakšne posamezne izjeme) ne dovoli priključitve petžilnega kabla, pridejo do tvojega razdelilnika zopet štirje vodniki 3L+PEN. Do tu je torej TN-C sistem. Pravilni prilop v tvojem razdelilniku bi bil, da gredo fazni vodniki direktno na priključne sponke FID stikala, PEN vodnik pa najprej na PE zbiralko, potem pa iz PE zbiralke preko FID stikala na N zbiralko. Tako imaš sedaj TN-C-S sistem z dodatno RCD zaščito.
Če bi ti pripeljal PEN vodnik preko FID stikala direktno N zbiralko, PE zbiralko pa bi od nule imel ločeno in ozemljeno preko ozemljitve objekta, bi imel TT sistem .
Z v-metri se ne merijo upornosti, za ozemljitveno upornost so posebni merilniki ali pa po U-I metodi, za kar pa moraš biti kar precej usposobljen.
FID se preveri s prigrajeno tipko. Če ob pritisku na tipko izklopi, potem je v redu. Seveda pa se z meritvami električnih inštalacij ugotavlja tudi čase izklopa.
Glavne varovalke so na taljivo žico in pregorevajo po I-t krivulji. Standadizirano je, da varovalka ne sme pregoreti prej kot v eni uri pri 1,3-kratni preobremenitvi in ne kasneje kot v eni uri pri 1,6-kratni preobremenitvi. Večji je okvarni tok, prej bo varovaka pregorela. So pa ti časi odvisni tudi od trenutne temperature varovalke. Predpisano je tudi, da varovalka izklopi v času 0,4s pri vtičniških tokokrogih in maksimalno v 5s za fiksne in razsvetljavne tokokroge.
Če skleneš nulo in ozemljitev varovalka ne bo pregorela, izklopil pa bo FID.
bosmla ::
Uf - HVALA - to sem potreboval!
Razen seveda, da se vedno ne vem ce lahko prevezem v omarici tako, da bo TN-C-S, ker sedaj je ocitno TT. Naredim kaj narobe ce pac poskusim?
Razen seveda, da se vedno ne vem ce lahko prevezem v omarici tako, da bo TN-C-S, ker sedaj je ocitno TT. Naredim kaj narobe ce pac poskusim?
mirator ::
Raje ne spreminjaj. TT sistem je narejen verjetno z vzrokom in sicer takrat, ko se s TN sistemom ne more doseči ustrezne zaščite to pa je v primerih velikih upornosti okvarnih zank ali pri povečani možnosti prekinitve nule v dovodu (n.pr. če je prostozračni dovod ali z golimi vodniki ali s SKS kablom). Če boš spreminjal, ti bo sicer vse normalno funkcioniralo, ne boš pa vedel, če tudi varno.
bosmla ::
Hvala. Do hise gre ravno 4 zilni SKS kabel cca 100 metrov od trafota, kateri je napeljan na novo cca 5 let nazaj.
Sicer bi TN-C-S rad iz dveh razlogov.
Prvi je ravno ozemljitev, ker je nekako ubogo narejena (2m valjanca tik ob hisi pol metro globoko, s TN-C-S bi pa dobil ozemljitev preko kabla in to ostojeco) - sicer sem razmisljal, da bi se en drog zabil na drugem mestu - samo ne vem ce je to ok, pa se na istem mestu v hisi jih ne morem priklopit!?!
Drugi razlog pa so prenapetostni odvodniki - razreda II - katere sem sedaj dal pred FID v kombinaciji 4+0 (stiri posamezne za faze in N pol pa na ozemljitev) kar pa izgleda ni pravilno za TT, ker bi naj bili 3+1 - en nek plinski - katerega pa sploh ne vem kje dobiti.
Sicer bi TN-C-S rad iz dveh razlogov.
Prvi je ravno ozemljitev, ker je nekako ubogo narejena (2m valjanca tik ob hisi pol metro globoko, s TN-C-S bi pa dobil ozemljitev preko kabla in to ostojeco) - sicer sem razmisljal, da bi se en drog zabil na drugem mestu - samo ne vem ce je to ok, pa se na istem mestu v hisi jih ne morem priklopit!?!
Drugi razlog pa so prenapetostni odvodniki - razreda II - katere sem sedaj dal pred FID v kombinaciji 4+0 (stiri posamezne za faze in N pol pa na ozemljitev) kar pa izgleda ni pravilno za TT, ker bi naj bili 3+1 - en nek plinski - katerega pa sploh ne vem kje dobiti.
starfotr ::
Kupi ozemljitveno sondo. Lahko tudi več njih in jih poveži.
Ne zanašaj se na sks kabel, ker lahko ima elektro distribucija zanič ozemljilo na trasformatorski postaji.
Seznam predpisov, standardov: o Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Ur. List RS štev. 202/2021, objava 24.12.2021), o Standard SIST EN 50522:2011 Ozemljitev elektroenergetskih postrojev, ki presegajo 1kV izmenične napetosti, o Pravilnik o elektroenergetskih postrojih izmenične napetosti nad 1 kV (Ur. List RS št. 63/2016) in obvezni standardi, o Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 140/2021) in tehnična smernica TSG-N-003:2021, o Pravilnik o zahtevah za NN električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS št. 140/2021) in tehnična smernica TSG-N-002:2021, o Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. List RS št. 29/92), o Pravilnik o vzdrževanju elektroenergetskih postrojev (Ur. List RS št. 98/2015), o Pravilnik o obratovanju elektroenergetskih postrojev (Ur. List RS št. 56/2016),
Ne zanašaj se na sks kabel, ker lahko ima elektro distribucija zanič ozemljilo na trasformatorski postaji.
Seznam predpisov, standardov: o Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Ur. List RS štev. 202/2021, objava 24.12.2021), o Standard SIST EN 50522:2011 Ozemljitev elektroenergetskih postrojev, ki presegajo 1kV izmenične napetosti, o Pravilnik o elektroenergetskih postrojih izmenične napetosti nad 1 kV (Ur. List RS št. 63/2016) in obvezni standardi, o Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 140/2021) in tehnična smernica TSG-N-003:2021, o Pravilnik o zahtevah za NN električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS št. 140/2021) in tehnična smernica TSG-N-002:2021, o Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. List RS št. 29/92), o Pravilnik o vzdrževanju elektroenergetskih postrojev (Ur. List RS št. 98/2015), o Pravilnik o obratovanju elektroenergetskih postrojev (Ur. List RS št. 56/2016),
mirator ::
Hvala. Do hise gre ravno 4 zilni SKS kabel cca 100 metrov od trafota, kateri je napeljan na novo cca 5 let nazaj.
Sicer bi TN-C-S rad iz dveh razlogov.
Prvi je ravno ozemljitev, ker je nekako ubogo narejena (2m valjanca tik ob hisi pol metro globoko, s TN-C-S bi pa dobil ozemljitev preko kabla in to ostojeco) - sicer sem razmisljal, da bi se en drog zabil na drugem mestu - samo ne vem ce je to ok, pa se na istem mestu v hisi jih ne morem priklopit!?!
Drugi razlog pa so prenapetostni odvodniki - razreda II - katere sem sedaj dal pred FID v kombinaciji 4+0 (stiri posamezne za faze in N pol pa na ozemljitev) kar pa izgleda ni pravilno za TT, ker bi naj bili 3+1 - en nek plinski - katerega pa sploh ne vem kje dobiti.
Torej imaš TT sistem z razlogom. Največji presek faznih vodnikov v SKS kablu je Al 70 mm2 in nevtralnega vodnika ALMg1 71,5 mm2. Kabel je napet ravno z nevtralnim vodnikom, zato je zaradi utrujenosti materiala (kot posledica stalnega vibriranja, ki ga povzroča veter) latentna nevarnost prekinitve nule (se zgodi, sicer ne ravno pogosto, vendar nenapovedano in največkrat ob nepravem času). Kar se ozemljitve za TT sistem tiče, je dovolj tudi tista 2 m valjanca, saj je za FID 300 mA dovolj nizka upornost ozemljitve pod 166 ohma. Res pa za TT sistem potrebuješ prenapetostne odvodnike 3+1, kar pomeni da tri vežeš med posamezne faze in nulo, tistega 1 pa med nulo in PE zbiralnico. Jaz ti sicer priporočam, da TT sistema ne spreminjaš, kaj boš pa ti naredil, je pa v tvoji domeni.
mirator ::
Evo imaš katalog ETI Izlake in že takoj v prvi tabeli poglej za tipom 3+1. Ti pa svetujm, da kupiš takšne z moduli in če ti kateri prebije, zamenjaš samo njega in to brez, da bi bilo treba odviti glavno varovalko. Pa priključeni morajo biti pred FID stikalom.
https://www.eti.si/images/userfiles/sl-...
https://www.eti.si/images/userfiles/sl-...
bosmla ::
Super - sicer imam kar nekaj Iskrinih enopolnih tako, da bi bil zraven verjetno pravi ta Etin: ETITEC C T2 255/20 G?
Pol pa ce prav razumem Iskrine dam na faze spodaj izhode pa skup na vrh tega Etinega potem pa njegov izhod spodaj na ozemljitev?
Sedaj pa v mucno iskanje trgovine, kjer to lahko kupim...
Pol pa ce prav razumem Iskrine dam na faze spodaj izhode pa skup na vrh tega Etinega potem pa njegov izhod spodaj na ozemljitev?
Sedaj pa v mucno iskanje trgovine, kjer to lahko kupim...
javr ::
___
seminal ::
Mirator a ni za strelovod nek minimum 25 metrov valjanca. Če hočeš narejeno po predpisih pa dve zanki okoli celotne hiše, v razmaku 1m-1,5m?
Sicer imam pa vprašanje za tole Prenapetosno zaščito. kakšni so pogoji za Tip 1, kakšna mora biti upornost ozemljitve?
Sicer imam pa vprašanje za tole Prenapetosno zaščito. kakšni so pogoji za Tip 1, kakšna mora biti upornost ozemljitve?
mirator ::
Ne, edino merilo je ponikalna upornost ozemljila, ki mora biti pod 10 ohmi. Res pa je, da gre pri udaru strele za udarno ponikalno upornost in so dožine valjanca več kot 20 m enako učinkovite kot pri 20 m (zato je tudi pogoj, da so strelovodni odvodi na medsebojnih razdaljah maksimalno 20 m). Tudi noben predpis ne določa število obročev. Če se ponikalna upornost doseže z ozemljilom v pasovnih temeljih, dodaten obroč ni potreben. Če pa se dodaten obroč izdela pa mora biti od objekta umaknjen vsaj 1 m, da se prepreči napetost dotika (če nekdo ravno ob udaru strele sloni na objektu).
Enako velja za prenapetostne odvodnike ponikalna upornost pod 10 ohmi.
Vendar bolj kot upornost ozemljila je pomembno, da so žične povezave čim krajše in čim bolj ravne.
Enako velja za prenapetostne odvodnike ponikalna upornost pod 10 ohmi.
Vendar bolj kot upornost ozemljila je pomembno, da so žične povezave čim krajše in čim bolj ravne.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Vgradnja fid stikala (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 29557 (2730) | mirator |
| » | Določanje nule in ozemljitve pri vtičniciOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 11081 (5311) | Prti |
| » | Spajanje N in PE žicOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3039 (2124) | mirator |
| » | Priklop Bosceve kuhalne plosceOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6164 (5469) | starfotr |
| » | Prekinjena nula v hišnem razdelilcu (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 11487 (9465) | starfotr |