Forum » Elektrotehnika in elektronika » Nesimetrija v trifaznem sistemu in ozemljitev nule v transformatorju
Nesimetrija v trifaznem sistemu in ozemljitev nule v transformatorju
zuco ::
Zdravo,
kolikor razumem, naj bi se nulo v transformatorju ozemljilo zaradi tega, da v primeru nesimetričnih bremen, "umetno ustvarjena nula" ne bi izgubila potenciala 0V?
kolikor razumem, naj bi se nulo v transformatorju ozemljilo zaradi tega, da v primeru nesimetričnih bremen, "umetno ustvarjena nula" ne bi izgubila potenciala 0V?
mirator ::
Ozemljitev nevtralne točke je potrebna zato, da v trifaznem nesimetričnem sistemu lahko določimo potencial zvezdišča. Če trifazna bremena nimajo enakih impedanc, potem bo po nuli tekel nek izenačevalni tok, ki bo potencial zvezdišča dvignil na vrednost produkta izenačevalnega toka in impedance nevtralnega vodnika. To je zelo groba poenostavitev, se pa na googlu dobi kar nekaj dobrih razlag.
johnnyyy ::
Nula, ničla oz. 0V je definirana, kot potencial zemlje . Če transformator v nobeni točki ni povezan z zemljo, potem je izoliran. Pri izolaciji pride do problema, če slučajno pride žica (faza ali nula) v stik z zemljo saj s tem nimaš več izoliranega sistema. Takrat ima žica v kratkem stiku z zemljo potencial 0V, vse ostale pa plavajo okoli nje. Pri takšnem sistemu ne veš katera je faza in katera je ničla saj se lahko zaradi kratkega sitka zadeve hitro obrnejo. Zato se ničlišče transformatorja vedno ozemlji.
Transformatorje se po navadi ne ozemli direktno (razen kakšnih agregatov), ampak preko Petersenove dušilke. To pa zaradi atmosferskih razelektritev (visokofrekvenčni odboji).
Transformatorje se po navadi ne ozemli direktno (razen kakšnih agregatov), ampak preko Petersenove dušilke. To pa zaradi atmosferskih razelektritev (visokofrekvenčni odboji).
A. Smith ::
johnyyy imaš prav in dobra razlaga, ampak v sloveniji se petersenk ne uporablja kaj dosti (vsaj do sedaj se jih ni). Kolikor mi je znano, se ničelno točko Y tranformatorskih navitij pri nas na distribucijskih omrežjih ozemljuje proko nizkoohmskega upora (80ohm za 20kV), pri prenosnem omrežju (220, 400kV) ostaja pa ničelna točka izolirana. No, poskusno sedaj ponekod uvajajo petersenke, ampak mislim, da ne v velikem obsegu.
Ne. Vse ozeljitve so narejene z namenom zaščite, predvsem uporabnika.
Da ti ničlišče ne spremeni potenciala glede na faze, pa je povezana ničelna točka transformatorja z ničlo 3F porabniškega sistema (z ničelnim vodnikom). Če se ta povezava prekine in je breme nesimetrično, se potencial ničle premakne, kar pomeni, da se napetost med fazami in ničlo spemeni. Zelo nezaželjeno, nastane gmotna škoda.
Zdravo,
kolikor razumem, naj bi se nulo v transformatorju ozemljilo zaradi tega, da v primeru nesimetričnih bremen, "umetno ustvarjena nula" ne bi izgubila potenciala 0V?
Ne. Vse ozeljitve so narejene z namenom zaščite, predvsem uporabnika.
Da ti ničlišče ne spremeni potenciala glede na faze, pa je povezana ničelna točka transformatorja z ničlo 3F porabniškega sistema (z ničelnim vodnikom). Če se ta povezava prekine in je breme nesimetrično, se potencial ničle premakne, kar pomeni, da se napetost med fazami in ničlo spemeni. Zelo nezaželjeno, nastane gmotna škoda.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
johnnyyy ::
A. Smith: aha, nisem vedel da uporabljajo upore. Že nekaj let nisem bil na kakšnem RTP, bo potrebno it malce pogledat pa obnovit znanje 
.
. mirator ::
johnnyyy in A.Smith:
Preko maloohmskega upora ali pa preko Petersen tuljave so ozemljena zvezdišča v tranformaciji 110/x kV (x= 10 ali 20 kV to je v razdelilnih transformatorskih postaja - RTP). V distribucijskih transformatorskih postajah TP x/0,4 kV pa je zvezdišče na 0,4 kV strani vedno in povsod direktno ozemljeno.
Preko maloohmskega upora ali pa preko Petersen tuljave so ozemljena zvezdišča v tranformaciji 110/x kV (x= 10 ali 20 kV to je v razdelilnih transformatorskih postaja - RTP). V distribucijskih transformatorskih postajah TP x/0,4 kV pa je zvezdišče na 0,4 kV strani vedno in povsod direktno ozemljeno.
zuco ::
slika1
Hvala za odgovore.
Zanima me pa še neki pri tej vezavi v zvezi z zgornjo temo. Če je torej vir simetričen in prav tako upori, a to pomeni da je potenical N=N'=0V? oziroma kaj se zgodi v primeru nesimetričnih bremen, ker v kazalčnih diagramih imam narisano to sliko:
slika2
Samo a se ne bi mogel v primeru nesimetrične obremenitve tudi potencial N spremenit in ne samo N'?
mirator ::
Saj imaš vse lepo narisano. V kazalčnem diagramu je N zvezdišče transformatorja oz. vira, N' pa zvezdišče nesimetričnega bremena. Razdalja med N in N' je sedaj potencialna razlika med dejansko nulo in nulo umetnega zvezdišča. Kot vidš, so v obeh primerih medfazne napetosti enake, fazne pa se razlikujejo. Na bremenski stani so fazne napetosti pač padci napetosti na faznih impedancah, ki pa so odvisni od toka in impedance.
A. Smith ::
johnnyyy in A.Smith:
Preko maloohmskega upora ali pa preko Petersen tuljave so ozemljena zvezdišča v tranformaciji 110/x kV (x= 10 ali 20 kV to je v razdelilnih transformatorskih postaja - RTP). V distribucijskih transformatorskih postajah TP x/0,4 kV pa je zvezdišče na 0,4 kV strani vedno in povsod direktno ozemljeno.
Ne, ni. So različne variante, verjamem, da jih poznaš. Pri IT sistemu je ničlišče izolirano (kar nasprotuje tvoji trditvi, da "je zvezdišče na 0,4 kV strani vedno in povsod direktno ozemljeno"). Je pa res, da gre pri insulated terra za eksotično izvedbo, ki se uporablja v rudnikih in železarnah in je res redka. "Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
mirator ::
Nisi dobro prebral, kar sem napisal. Pisal sem o distribucijskih transformatorskih postajah. IT sistem, ni nobena eksotična izvedba, je pa specifična in se uporablja izven distribucijskega omrežja.
johnnyyy ::
Kaj pa je razlog, da se uporablja nizkoohmske upore namesto direktne ozemljitve oz. ozemljitve preko petersenove dušilke?
A. Smith ::
@mirator
U, hakeljc.
Distribucija nima IT napajanj. Potem imajo bolnišnice (tudi IT sistem) verjetno lastno napajanje, ki ni v lasti distribucij.
No, potem pa nimam druge izbire, kot da pritrdim tvoji zgornji repliki.
@johnyyy
Mislim, da je bila v določenem obdobju cena tista, zaradi katere niso šli v petersenke. Zdaj se to spreminja, ker petersenkam zaradi kompenzacije kapacitivnosti kablovodov dodajajo dušilke, tako da je glede cene vseeno če daš kar petersenko.
U, hakeljc.
Distribucija nima IT napajanj. Potem imajo bolnišnice (tudi IT sistem) verjetno lastno napajanje, ki ni v lasti distribucij.
No, potem pa nimam druge izbire, kot da pritrdim tvoji zgornji repliki.
@johnyyy
Mislim, da je bila v določenem obdobju cena tista, zaradi katere niso šli v petersenke. Zdaj se to spreminja, ker petersenkam zaradi kompenzacije kapacitivnosti kablovodov dodajajo dušilke, tako da je glede cene vseeno če daš kar petersenko.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
mirator ::
johnnyyy ::
Potem imajo bolnišnice (tudi IT sistem) verjetno lastno napajanje, ki ni v lasti distribucij.
Bolnišnice (novejše LJ UKC) imajo TN-C-S sistem. Imajo pa dovjno "lastno" napajanje (dizel, UPS) ter enojno zunanje (0.4kV iz 2 ali 3 RTP postaj). Potem pa se v stikališču določi iz katerega RTP se bo napajala in ali sta dizel in mreža povezani.
Zdaj se to spreminja, ker petersenkam zaradi kompenzacije kapacitivnosti kablovodov dodajajo dušilke, tako da je glede cene vseeno če daš kar petersenko.
Misliš, nizkoohmskim uporom dodajajo dušilke?
All ::
Na srednji napetosti se uporablja:
Izoliran sistem
Ozemljen preko nizkoohmskega upora
Ozemljen preko nizkoohmskega upora + shunt stikalo
Ozemljen preko nizkoohmskega upora + dušilka (vzporedno)
Petrsenova dušilka + upor za backup
Vsako ma svoje prednosti in slabosti, ter svojo ceno :-)
Izoliran sistem
Ozemljen preko nizkoohmskega upora
Ozemljen preko nizkoohmskega upora + shunt stikalo
Ozemljen preko nizkoohmskega upora + dušilka (vzporedno)
Petrsenova dušilka + upor za backup
Vsako ma svoje prednosti in slabosti, ter svojo ceno :-)
A. Smith ::
Misliš, nizkoohmskim uporom dodajajo dušilke?
Ja, nizkoohmske upore sem mislil.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Matko ::
Do leta 1970 so imela SN omrežja izolirano nevtralno točko.
Širjenja omrežij povečajo kapacitivno tok kratkega stika preko meje za samougasnitev enofaznega zemeljskega stika.
Zato se izbere ozemljitev preko maloohmskega upora (boljše delovanje takratnih zemljostične zaščite)
Prvi upor je bil vodni v LJ. Od nekje 1980 se uporabljajo kovinski (80 ohm za 20kV, 40 ohm na 10 kV). Vsesplošna praksa pri slovenskih distribucijah.
Največ shunt stikal ima EL-MB.
Kabliranje omrežja je zopet povzročilo povečanje kapacitivnega toka zemeljskih stikov. Problem ozemljitev v RTP.
Kar se rešuje z dodatnimi dušilkami s fiksnimi odcepi.
Sicer pa je zmeraj več Petersenk, ki imajo dobro lastnost, da ni izpadov, pri bežnih zs. In s tem precej višjo kvaliteto dobave.
Širjenja omrežij povečajo kapacitivno tok kratkega stika preko meje za samougasnitev enofaznega zemeljskega stika.
Zato se izbere ozemljitev preko maloohmskega upora (boljše delovanje takratnih zemljostične zaščite)
Prvi upor je bil vodni v LJ. Od nekje 1980 se uporabljajo kovinski (80 ohm za 20kV, 40 ohm na 10 kV). Vsesplošna praksa pri slovenskih distribucijah.
Največ shunt stikal ima EL-MB.
Kabliranje omrežja je zopet povzročilo povečanje kapacitivnega toka zemeljskih stikov. Problem ozemljitev v RTP.
Kar se rešuje z dodatnimi dušilkami s fiksnimi odcepi.
Sicer pa je zmeraj več Petersenk, ki imajo dobro lastnost, da ni izpadov, pri bežnih zs. In s tem precej višjo kvaliteto dobave.
marjan_h ::
Berem knjigo o transformatorjih, vendar ne razumem od kje toliko dodatnih tokov in napetosti, npr:
-Inducirana napetost
-Primarna napetost
-Sekundarna napetost
-Pritisnjena napetost
Če pravilno razumem je pritisnjena napetost = primarni, inducirana je pa na sekundarni strani?
-Magnetilni tok
-Delovni tok
-Celotni tok prostega teka
Ti tokovi, so vsota tokov na primarni strani? Ali so značilni samo za prosti tek? Ker, ko obremenimo transformator se pojavi bremenski (sekundarni tok), vendar ali prej omenjeni tokovi ostanejo?
Hvala.
-Inducirana napetost
-Primarna napetost
-Sekundarna napetost
-Pritisnjena napetost
Če pravilno razumem je pritisnjena napetost = primarni, inducirana je pa na sekundarni strani?
-Magnetilni tok
-Delovni tok
-Celotni tok prostega teka
Ti tokovi, so vsota tokov na primarni strani? Ali so značilni samo za prosti tek? Ker, ko obremenimo transformator se pojavi bremenski (sekundarni tok), vendar ali prej omenjeni tokovi ostanejo?
Hvala.
mjaa ::
Tako jaz razumem zadevo...
Inducirana napetost je na primarni!! in sekundarni strani, seveda kot posledica spreminjajočega magnetnega pretoka, ki teče skozi jedro, ki ga oklepata oba navitja.
Glede na enačbo za inducirano napetost E=4,44*f*N*fi vidiš da se med pri. in sek. inducirana napetost razlikuje samo glede na število ovojev N1,N2 (frekvenca f, pretok fi sta seveda enaka)... iz tega tud dobiš napetnostno prestavo tr. Ku=E1/E2=N1/N2.
Ker mora veljati napetostno ravnotežje U1=E1, U2=E2, ima na primarju E1 nasprotno smer kot U1, drugače bi bilo primarno navitje praktično v kratekem stiku.
Pritisnjena napetost je napetost, ki jo priključiš na primarno navitje.
Tok prostega teka = Delovni tok (zaradi izgub v železu) + Magnetilni tok (vzbudi glavni magnetni pretok)
Ja ostanejo pri obremenitvi samo so precej majhni v primerjavi z bremenskih tokom in se jih ponavadi lahko zanemari. Mejna primera sta prosti tek (teče samo tok prostega teka) ter kratek stik (majhna primarna napetost, zanemarljiv tok p.t.).
Če sem se pa kje zmotil pa naj me prosim kdo popravi. Se tudi sam ukvarjam z razmevanjem določenih konceptov.
Inducirana napetost je na primarni!! in sekundarni strani, seveda kot posledica spreminjajočega magnetnega pretoka, ki teče skozi jedro, ki ga oklepata oba navitja.
Glede na enačbo za inducirano napetost E=4,44*f*N*fi vidiš da se med pri. in sek. inducirana napetost razlikuje samo glede na število ovojev N1,N2 (frekvenca f, pretok fi sta seveda enaka)... iz tega tud dobiš napetnostno prestavo tr. Ku=E1/E2=N1/N2.
Ker mora veljati napetostno ravnotežje U1=E1, U2=E2, ima na primarju E1 nasprotno smer kot U1, drugače bi bilo primarno navitje praktično v kratekem stiku.
Pritisnjena napetost je napetost, ki jo priključiš na primarno navitje.
Tok prostega teka = Delovni tok (zaradi izgub v železu) + Magnetilni tok (vzbudi glavni magnetni pretok)
Ja ostanejo pri obremenitvi samo so precej majhni v primerjavi z bremenskih tokom in se jih ponavadi lahko zanemari. Mejna primera sta prosti tek (teče samo tok prostega teka) ter kratek stik (majhna primarna napetost, zanemarljiv tok p.t.).
Če sem se pa kje zmotil pa naj me prosim kdo popravi. Se tudi sam ukvarjam z razmevanjem določenih konceptov.
Kac ::
Distribucijski sistem do končnega uporabnika ima kar veliko kapacitivnost proti zemlji. Če ta sistem ni nekje ozemljen se na njem lahko pojavi električni potencial. Torej bi imeli ob razelektritvah le tega lepe pojave. Pokanje. Iskrenje. Ponoči...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Električni tokokrogOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6646 (4750) | lara2 |
| » | Kakšna je zaščita pri padcu vodnikov na tlaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 6439 (5697) | energetik |
| » | Moje nerazumevanje elektrike (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 34355 (31633) | jest10 |
| » | Zakaj ozemljiti hišoOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 10205 (9581) | telexdell |