» »

Akumulatorji, skladiščenje energije - kje je meja?

Akumulatorji, skladiščenje energije - kje je meja?

Avenger ::

Glih dons sem kupil D-cell akumulatorje za meglajtko, ti akumulatorji majo 5.000 mAh kar je nad povprečjem, kolikor mi je znano.

Če pogledamo kako je bilo prej, je jasno, da se kapaciteta precej viša, včasih nisi dobil D-cella nad 2.000 mAh, kako točno je bilo, sicer ne vem. Avtomobile ravno tako lahko poganjajo akumulatorji. Zdej pa, kako hitro gre ta napredek, a se vam zdi, da bomo počasi opustili te srednjeveške variante in preskočili na fuel cell 'baterije' ki jih že eksperimentalno uporabljajo za pogon laptopov? A je še kakšen čist hecen, alternativen način shranjevanja (in kasnejšega uporabljanja) električne energije - poleg tistega nekredibilnega o H2Oju....?
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

Thomas ::

Po moje je teoretična zgornja meja E=mc2. Ne vidim nobene nižje, ki bi bila nepremostljiva. Torej milijarde Ah za gramsko 1V baterijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Avenger ::

OK, dobr, od tuki debata res ne more it kam naprej, ampak dejmo bl realno, kako bi se to razvijal naprej od tam kjer smo zdej? Jaz bi rad recimo baterijo za mobitel, ki bi zdržala 100 ur pogovorov, električni avto, ki bi bil po voznih lastnostih praktično identičen bencinskemu in bi lahko prevozil ene 1000 kilometrov.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

Thomas ::

Največ kar kemijsko lahko narediš, je Helijev oksid. Ne me preveč držat za besedo, ampak to bi moralo biti ob razpadanju nekako 10 krat hujše od bencina. Kako se zadevo ("baterijsko") kontrolira ... je stvar obsežne fizikalne simulacije, ki bi to pokazala. >:D 8-). S fizikalnimi baterijami - beta razpad niklja, stroncija itd. - gre pa (čez palec rečeno) še sto do milijonkrat dlje. Potem smo pa že pri termonuklearnih napravah, ki proizvedejo kakšno tisočinko teoretične meje navedene zgoraj. Idealna baterija je pa črna luknja. Ta vso maso počasi odda kot energijo. 100 izkoristek. ;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Grey ::

Hladna fuzija je odgovor na to vprašanje...Kje je meja? Meje ni...
Drgač pa mislim da mi moramo izumit napravo, ki bi transofrmirala energijo, ki je vsepovsod okoli nas v nam priljubljeno električno energijo. Drgač se mi pa dozdeva da obstaja še en boljši način spreminjanja svetlobe v energijo, tele solarne plošče in celice so zelo neučinkovite. Da pa bi imeli učinkovite baterije moramo za prevodnike začet nujno uporabljat boljše kovine npr. zlato, platina...Ja...sm kako bi črno luknjo obdržal v takem stanju da ne bi začela rast, povečevat svojo maso in začela srkat Zemljo?
Tuki spet igra nepomembno! vlogo! denar!. Če bi obstajala tipka reset bi jo js že zdavni pritisnu in spremenu način razmišljanja te glupe civilizacije Zemljanov.

Valentin ::

> Če bi obstajala tipka reset bi jo js že zdavni pritisnu in spremenu način razmišljanja te glupe civilizacije Zemljanov.

No, za vsaj eno osebo na tem forumu sem sedaj prepričan, da bi tako tipko potrebovala.

>:D

Grey ::

>No, za vsaj eno osebo na tem forumu sem sedaj prepričan, da bi tako tipko potrebovala.

To si milsu zame al za kerga druzga? In na kakšen način seveda, ker je možnih več interpretacij tega tvojga stavka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Grey ()

dr.J ::

> Največ kar kemijsko lahko narediš, je Helijev oksid

Link, prosim.

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Tole je videt bolj tko- se v yelo teoreticni fazi. Kaj pa kaj v stilu s fluorom namesto kisika ? Recimo vodik+Fluor ?

Stvar gate trga ze pri raketnih motorjih, a so se je izogibali zaradi zelo strupenega izpuha in agresivnosti fluora.

Pri akumulatorjih malce fluora na ploscah ali v elektrolitu najbrz ne bi bilo tak problem, se posebno ce je ta kemicno vezan... :\

Thomas ::

Količnik ionizacijski potencial / masa je največji za par helij kisik, če prav vem. S to razliko, da je helijev oksid zelo nestabilen in se pri njegovem razpadanju sprošča ogromno energije. Ko ju prisiliš v zakon, vložiš ogromno energije, ki se ob ločevanju sprošča. Vodik in fluor pa bi rada šla skup. Nekoliko manj zagnano, pa strupeno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Ampak dokazano. Za tisto s Helijem si se sedaj niso na jasnem (ce sem jaz to prav razumel), ce je sploh stabilno...

Saj Fluor bi bil naslednja fora Litija. Li-Ionke so prisle ven ravno zaradi energeticnih reakcij kovin z Litijem.

Thomas ::

Ja ... kolikor jest razumem, v normalnih pogojih to ni stabilno, je pa stabilno v kakšnih posebnih, iz katerih potem to robo izpuščaš in pridobivaš energijo. To je chemical last frontier, kar se energije tiče. Če je pa kaj kruha tam, je pa vprašanje. H in F bi prej bila praktična. Ampak nekajkrat manjša po energiji vskladiščeni na gram.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Sem prej nekaj iskal o vezalni energiji HF po Googlu, pa me je premalo kemika. Dobil sem svasta, samo ne to kar sem iskal.

Mas kako cifro "pri roki" ? :8)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Ko vodik gori v fluorjevi atmosferi, se sprošča slabe trikrat toliko energije na kg H in F, kot se je na kg H in O v kisikovi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

dr.J ::

Hja, HF je hudičevo stabilna spojina; da razbiješ vez, rabiš ~550 kJ/mol . Pri HCl je to 430 kJ/mol.

Bolj smiselno je skladiščenje energije v smislu pridobivanja elementarnih H2 in F2. Oboje skrajno neprimerno za skladiščenje.

Fluor je tako reaktiven, da ga v naravi v elementarnem stanju ni. Je na enem koncu redox vrste, Li pa na drugem.

Thomas ::

Enota J/mol je tukaj totalno neuporabna. Važni so samo J/kg. Tudi podatek, da je litij na enem koncu redox vrste, brez njegove teže ne pomeni nič. Na kg, ga vodik šiša. Zato je H F bolj popularna reakcija kot Li s F. Par kisik helij, je še eno ligo višje. Navadno kemiki smatrajo žlahtne pline za povsem žlahtne, kar pa niso. Helij na kilogram skladišči največ energije s tem, da ima svoja elektrona pod kontrolo. Najlažje mu ju zbega kisik. Ko jih helij spet pridobi iz kisikovega vpliva, se pa sprosti največ energije na kilogram.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::


Na kg, ga vodik ?i?a.


Ze, a verjetno veliko lazje uskladiscis elementarni litij kot vodik. Ce se ne motim, je to glavna ovira avtomobilom na vodik.

Poleg tega je vodik zelo redek (mislim "puhel"). Rabis kar soliden volumen za kg tekocega vodika. O.K. Lahko bi ga ujel v kako spojino, samo tu se ni videt uporabnih resitev...

Poleg tega, baterije so sicer fina stvar, a pri tako zahtevnih snoveh bi verjetno ye vsi raje videli kar akumulatorje. Da pac lahko zadevo nekaj casa uporabljas, ko si jo mukoma ustvaril. Pri akujih pa je velik problem dvosmernost reakcij, ki je potrebna za to, da zadevo lahko kar (varno) polnis in ne posiljas denimo na reciklazo...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Thomas ::

Baterije moraš vrednotiti po tem, koliko energije vskladiščiš na kilogram. Če pa potem neka baterija ni praktično izvedljiva, je pa že drugo vprašanje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

dr.J ::

> Navadno kemiki smatrajo žlahtne pline za povsem žlahtne

Že dolgo ne.

Hm, katere spojine žlahtnih plinov sploh poznamo?

Thomas ::

Nema što nema. Samo koliko je stabilno, to je vprašanje. Xenonov tetra hidroksid? Tudi. Samo ga pobira hitreje, kot julija pomotoma zapaden sneg.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

snow ::

ksenonov tetrafluorid...
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

dr.J ::

Ja, saj. Xenon, potem se pa neha.

Za dokaz bi morala obstajati vsaj kaka spektroskopska potrditev.

Maria ::

Ja, vi ste za hece, ko bi se igrali s HF. Samo ne vem kako dolgo bi še hodili pokonci.

Maria

dr.J ::

> Ja, vi ste za hece, ko bi se igrali s HF.
> Samo ne vem kako dolgo bi še hodili pokonci.

Who cares. Pač kakšen znanstveni fantastik manj. >:D

snow ::

Kaka kost od znanstvenika manj. :))
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Dr_M ::

Da pa bi imeli učinkovite baterije moramo za prevodnike začet nujno uporabljat boljše kovine npr. zlato, platina...

najbolsi naravni prevodnik je srebro, potema pa baker, zlato, aluminij...

Naslednji korak so superprevodniki pri sobni temperaturi.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

Thomas ::

Sobno temperaturo je treba znižat na 2° Kelvina. Tako bo vse dosti bolj enostavno, samo mraza se ne smeš bat, oziroma ne smeš ga niti čutit. Ko te prijazno poletno sonce boža izmenoma s prijetnim vetrcem - je The Engine na temperaturah blizu absolutne nule, kjer se zelo malo trati.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zmanjkalo nam bo helija

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3211235 (7540) imagodei
»

Kako dokazati žlahtne pline

Oddelek: Šola
272655 (1952) Tarzan
»

Morska voda kot gorivo

Oddelek: Znanost in tehnologija
264584 (3991) Calligula
»

Pentium podrl rekord

Oddelek: Novice / Pomnilnik
252878 (2878) Reagge
»

Lej ga, tramvaj! (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
696227 (5272) sketch

Več podobnih tem