Članek "Včasih smo Slovenci Kitajce učili računalništva" v časopisu DELo

Zimonem je 21. feb 2022 ob 16:18 izjavil:

Sej je fajn da smo Kitajce učili, zakaj nismo naših?

Neumnost.

Zimonem je 21. feb 2022 ob 16:30 izjavil:

driver_x je 21. feb 2022 ob 15:28 izjavil:

A se te računačnike od Iskre Delte da še kje videti ali dobiti?

Ni ene inovacije. Cp/m pa z80 oz motorlca. Večji del to.

Tudi pavšalna neumnost. Inovacija je bila imeti tri CPUje v Triglavu.

Bolano ne vem iz kerga čoska si prišel. Ampak preden je iskra kaj naredila je bilo od Applov 2 do klonov po Sloveniji precej. Triglav pa nek poizkus imitiranja. In Apple 2 je tudi sprejemal host CPU.

NO ni pa čudno, če si leta 90 zabil kak teden za IBM 306/370 na izust , da smo pristali tam kjer smo. Narod mainframoeov.

tony1 je 21. feb 2022 ob 16:51 izjavil:

Applov 2 je bilo v Slo še manj kot Triglavov. Skoraj nič.

Da je Triglav kopija Apple 2 je pa izjava leta. Apple 2 je bil mnogo, mnogo boljši računalnik. Ampak pri nas jih ni bilo ama nič, ker zanje (in za Triglave) nihče ni imel denarja.

En kup klonovnie bilo v tem času prežvečenih in kupil si še z80 kartico za CPM.

3 leta za časom

Tudi Hrvati se imajo s čim pohvalit iz tistihdob:
Život na 8 bitova

kow je 21. feb 2022 ob 07:36 izjavil:

Starine se še kar hvalijo kako je bila Juga napredna?

Pojdi zdaj uciti kitajce webshita, da se ti bojo smejali.

gruntfürmich je 21. feb 2022 ob 17:58 izjavil:

ne, ne boš jugonostalgije izbil iz glav propalic. ni šanse.
in vsake toliko časa bo ven izšel kakšen dokumentarec o tistih dobrih starih časih, kako smo bili napredni in z vrhunsko tehnologijo navduševali in nadmudrivali američane...
pravo polivanje bencina na ogenj!
samo smrt bo rešila to zavoženo generacijo!

Se strinjam, samomor je resitev za webshita, kot si ti, ki na minimalcu, travmira kako so drugi krivi, da je nesposoben.

Pojdi se mamici pod pajsho zariti, da ti bo povedala kako si njen pameten srcek.

Sicer 90% slovenskega IT trga sloni na ljudeh iz tistih casov. Pac ostali ste pa koderske opice. In to tocno ves, zato pa ves cas moris.

gruntfürmich je 21. feb 2022 ob 18:02 izjavil:

ko sem bil toliko star kot ti, sem si vzel čas in uporabljal šumnike.

Ja, po tem, ko sem ti jaz spisal podporo za njih

Mali zagrenejeni zafrustirancek (saj nic ne recem, z razlogom, jaz bi se tudi frustiral, ce bi bil tako nesposoben - zdaj se ti pa loserju smejim).

misek je 21. feb 2022 ob 18:04 izjavil:

Me res zanima koliko uporabnikov tukaj je dejansko imelo stik z dogajanjem tistega časa?

Eden tule. Zato mi gre pa na bruhanje, ko gledam dandanasji webshit in hype ter idiote tipa gruntfurmich.

Barbarpapa2 je 21. feb 2022 ob 18:07 izjavil:

kot Spectrum (velika škatla, prava tipkovnica ipd...).

Saj si imel Ines.

Barbarpapa2 je 21. feb 2022 ob 18:07 izjavil:

Apple II le ni bil tako redek, kot mislite.

Seveda, saj nic ni bilo redko, vse se je dalo dobiti. Samo, ko si kupil po legalni poti, je bilo predrago za splosno uporabo.

Zato pa smo c64 svercali pod sedezi ipd. Se vedno so bili dragi ampak dosegljivi. Uradno kupljeni? No fucking way.

Mislim, da mora vsak dandanasji "preseznik" vzeti Moj Mikro iz tistih casov in ga primerjati z danasnjim. Pa bo vsem jasno, kje je razlika v mentaliteti.

Vezja, asembler, programi (domaca pamet, natisnjene strani na sekret papir na sredi, od koder smo kot zmesani pretipkavali vsak mesec nov program, ga tweakali,...),... vs. testi izdelkov danes, ko mulirija blebeta oznake kartic, ne zna pa spisati nic pametnega, kar ni v javi.

(pa prosim, tiste 3 izjeme se ne rabite oglasati, vem, da obstaja majhen procent "cudnih" v vsaki generaciji ampak ste hudo redek biser)

Barbarpapa2 je 21. feb 2022 ob 18:17 izjavil:

Ines je bila zame tipkovnica iz mojih mokrih sanj. Primož Jakopin, ki je napisal urejevalnik besedil Ines (po katerem se imenuje tipkovnica) je naredil prav fantastično zadevo, je uspel spraviti 64 zankov v vrstico spectrumovega zaslona (drugače jih je tja šlo 32). Je pa omenjena tipkovnica imela kar pošteno ceno...

Tole se vedno laufa na njegovem softwaru in tam je tudi zaposlen (eden bratov Jakopin, ki se ukvarja s cim drugim kot idiokracijo: jadrnicami za elite), pravzaprav na (N)EVA (Nova EVA), ne vem ce se, je pa do nedavnega laufal na pentimu in za salo shandlal iskanje po celotnih zbirkah - me prav zanima, koliko webshitov danes zna spisati karkoli kar tece na pentiumu. Sva imela marsikaksno zanimivo debato in se vedno mi je zal, da nisem sel z njim v kaksno jamo

http://bos.zrc-sazu.si/

Ker vem, da se bo kaksen novodoben webshit obregnil ob "design", naj raje performance pogleda

Malo vec o njem, so hoteli (ne spomnim se vec katera firma, nekaj velikega) kupiti njegov urejevalnik besedil, pa ni hotel prodati:
Primo%C5%BE Jakopin @ Wikipedia

His major pieces of software: IBIS for the Digital DEC 10 mainframe computer, 1981, INES for the Sinclair ZX Spectrum microcomputer, 1985,[9][10] STEVE (ATARI ST, 1987-1992),[11] EVA for DOS, 1992- and Microsoft Windows family of operating systems, 1996-,[12] NEVA - Windows server search engine, 1999-. From 1992 to 1994 he supervised the transfer of the Standard Slovenian Dictionary (SSKJ) from printed to electronic version (EVA OCR, DOS version). In 1997 he wrote the first part-of-speech tagger for Slovenian texts. In 1999 he started an Internet text corpus, with a concordance service and linked wordform and reversed wordform frequency dictionaries. It is available as Nova beseda (New word).

Barbarpapa2 je 21. feb 2022 ob 18:30 izjavil:

Sem ravno hotel program STEVE od Jakopina omenit, ki je na Atariju ST laufal... Da je pa brat od J&J Jakopin-ov pa nisem vedel....

Ja, crna ovca familije , tacas ko sta ona dva iskala denar je on zasledoval akademsko kariero in enako kot ni prodal takrat EVA, ni sel za njima za denarjem. Takrat bi lahko bila EVA wordstar pred wordstarom.

Vem, mulariji nepredstavljivo.

Maxlos je 21. feb 2022 ob 18:32 izjavil:

Imaš listo patentov ? Verjetno niso dali v javnost vsem free v roke produkt brez da bi zaščitili ip ?

So ja, vsaj Jugoslavija. Tisto so bili drugacni casi, delal si za dobro vseh, ne pa za lastno rit, tako kot danes.

Btw, ce koga zanima, ko greste na morje, se v Rijeki ustavite v muzeju Peek & Poke (sosedna ulica od navticnega muzeja, na desno). Boste dobili malo vec obcutka kaksen irelevanten gnoj smo postali danes zaradi konzumerizma.

Jugoslovanske repulike so postale odlicen primer Idiokracije v katero drvimo zaradi potrosnistva. V 30 letih smo prisli od carjev do popolnega podna - ker je lazje kupit kot narediti sam.

tony1 je 21. feb 2022 ob 18:39 izjavil:

Barbarpapa2 je 21. feb 2022 ob 18:07 izjavil:

Pozdrav.

tony1 je 21. feb 2022 ob 16:51 izjavil:

Applov 2 je bilo v Slo še manj kot Triglavov. Skoraj nič.

Da je Triglav kopija Apple 2 je pa izjava leta. Apple 2 je bil mnogo, mnogo boljši računalnik. Ampak pri nas jih ni bilo ama nič, ker zanje (in za Triglave) nihče ni imel denarja.

Apple II le ni bil tako redek, kot mislite. Je Apple le imel uradno zastopstvo v Jugoslaviji, in ga ni bilo tako malo po raznih firmah in tudi po šolah se je našel. Sam sem "prve korake" naredil na Apple IIe, ki smo ga imeli v srednji šoli. To, da je Apple II boljši od Triglava, pa močno dvomim. Je med njima le preveč let razlike, (Apple II 1977, Triglav 1985), Apple je "čisti" 8-bitnik, vsi trije rqazpoložljivi procesorji od Triglava so pa 16-bitni... Lastnosti osnovnega Apple II niso bile bistveno boljše od ZX Spectruma, ki sem ga dobil kakšnega pol leta po začetku na Apple II... Jasno, je pa Aopple nepredstavljivo bolje mehansko zasnovan, kot Spectrum (velika škatla, prava tipkovnica ipd...).

Lp

Jože

Izjemno zanimivo, tole glede izkušnje z ][ v srednji šoli. Pri nas, na periferiji, v računalniškem krožku še globoko v 90ih nismo imeli kaj dražjega od C-64.

Boljši ne po zmogljivosti ampak po tem, koliko softvera je bilo napisanega zanj (Jonas Ž.: Če računalnik nima softvera bo nujno propadel. Še zmeraj je bilo tako.), kako dolgo so ga delali in koliko so jih prodali. Za kaj takšnega smo bili pri nas v mnogo preslabi poziciji na vseh možnih področjih...

Jonas Z. je imel takrat SatanSoft, kjer je z Luka J. (ne povem priimka, naj se sam oglasi, ce se hoce - bi bilo pa fino, ce tole beres, da kaksno zgodbo poves ) fural masovno razbijanje zascit in prodajo razbitih iger najprej na bolsjaku v Ljubljani, potem pa je zadeva letela po celem svetu preko BBSov.

https://spectrumcomputing.co.uk/list?la...

satancopy je bil takrat alfa in omega sofwarja za delanja kopij in razbijanja iger na zx spectrum.

Malo o Jonasu, ker ravno kandidira mogoce rabi malo reklame :

V času akademije se je preživljal s svojo zaljubljenostjo v nove računalniške tehnologije. Bil je recimo eden izmed takratnih kraljev bolšjaka, kjer je prodajal piratske kompilacije igric za ZX Spectrum - takrat še povsem legalno, saj pri nas preprosto še ni bilo nobene tovrstne zakonodaje. Lepo žepnino si je služil, ko je kot prvi in dolgo časa edini v Jugi "razbijal printerje" - kar pomeni, da je tuje modele modificiral, da so lahko printali šumnike. V karieri je razbil nekje med 100 in 150 različnih modelov: kljub temu da je skupaj s prijateljem ustanovil firmo Satansoft in bil za slovenskega študenta ves čas pošteno premožen, za tisto pravo tajkunstvo ni imel nosa. Za storitev, ki so jo drugi kasneje zaračunavali tudi po petsto mark, jih je sam ves čas kasiral po osemdeset, saj je za proces - potem ko je enkrat razbil posamezen model printerja, kar se je zgodilo v eni noči - vsakič rabil samo po deset minut.

Nad računalniki se je tako navdušil, ker se je nadejal, da mu bodo pomagali organizirati življenje - kar je bilo v času kruljavih radirk tipa ZX Spectrum seveda absolutna utopija. S kiber revolucijo se je začasno, a kompletno nehal ukvarjati po incidentu, ko so ga zasačili na carini: v Jugi je bilo namreč najprej prepovedano uvažati računalnike, če nisi bil ravno firma s posebno dovolilnico. Jonas je tako večkrat švercal za prijatelje in imel v igri tudi posebne metode: v Muenchen, kjer je imel vedno totalen pregled nad trenutno ponudbo, je recimo kao na popravilo lifral kalkulatorček, za katerega potrdilo je imel napisano s posebnim črnilom, ki čez par dni izpari, tako da lahko na isto mesto napišeš kaj drugega: recimo kode za osebni računalnik, ki ga boš pripeljal nazaj v državo.

Ko so ga nekoč na Ljubelju zasačili, je prijatelju pomagal, da je tik pred prijemom pobegnil z avtom, dokumenti in robo, sam pa je trenutek carinikove nepazljivosti izkoristil za to, da je z mize pobasal že zaseženi potni list ter odšprintal naravnost v hosto. "Šest ur sem porabil samo za to, da sem prišel v dolino, kjer sem se potem vrgel v grmovje ob vsakih žarometih, ki so pripeljali mimo, ter bil čisto zares prepričan, da je to konec mojega življenja." Doma je s taksijem prijateljem razvozil vso robo, ki je od daleč dišala po računalniški, in čeprav si biriči niso zapomnili njegovega imena, je bilo to takrat to. Itak so ga začele zanimati druge reči.

kow je 21. feb 2022 ob 13:59 izjavil:

Analogija se zlomi, ker mi našim potomcem ne bomo prodajali "priće" kako smo bili oh in sploh.

Oh, sodobni "milenijci" že sedaj prodajajo priče o bajnih zaslužkih na kripto trgu, freelancerstvu, itd.

Dejstvo je pa, da imamo nekaj solidnih firm, ampak v svetovnem merilu ne kaj dosti resnih inovacij.

Po osamosvojitvi so pa IT firme večinoma živele od štancanja računovodskih programov...

Srednja šola v Šentvidu je bila po uvedbi usmerjenega izobraževanja (ukinili so gimnazijski program) elektrotehnična šola, kar je bilo za Iskro v Stegnah prav tako zelo zanimivo.

Računalniška srednja šola je bila v tistih časih na Viču in na Vegovi.

aken je 21. feb 2022 ob 18:41 izjavil:

Jonas Z. je imel takrat SatanSoft, kjer je z Luka J. (ne povem priimka, naj se sam oglasi, ce se hoce - bi bilo pa fino, ce tole beres, da kaksno zgodbo poves ) fural masovno razbijanje zascit in prodajo razbitih iger najprej na bolsjaku v Ljubljani, potem pa je zadeva letela po celem svetu preko BBSov.

Hehe, nekdo (jap, je prisoten tudi na temle forumu), mi je povedal zgodbo, ko je prišla ven neka nova igrica s totalno absolutno zaščito - če si disketo skopiral, je igrica na drugi disketi zaznala, da je na kopiji in se ni hotela pognati.

Nek Žiga Turk (danes je znan kot ex-minister) ga je menda en dan poklical, če lahko zadevo pogleda... in se je oglasil pri njemu na poti v Trst ali tja nekam in mu pustil disketo.

Ta moj znanec je potem zadevo pogledal in ugotovil, da je original disketa imela en dodaten track (oz. en track vmes je bil neformatiran), kjer so bili zapisani podatki o tem, da je disketa original. Ko si kopiral disketo je program kopiral posamezne tracke do zadnjega, ki ni bil več formatiran, v resnici je bil pa za tem še en, formatiran track s podatki. (moj opis je približen, ampak to je bila ideja).

Ta moj znanec je potem na hitrico napisal programček za kopiranje "zaščitenih" disket in zvečer ko se je Žiga oglasil pri njemu, je že imel rešitev. Turk naj bi potem skopirano verzijo spravil v obtok...

Očitno se je Turk ukvarjal tudi s piratiziranjem,... pa da ne bo kdo narobe razumel, to se mi zdi nič narobe glede na tiste čase (verjetno takrat niti ni bilo nezakonito). Škoda, da je potem postal zagrenjen star politik, mislim, da bi v ITju naredil dosti boljšo kariero.

Turk je res zabluzil, danes je zagrenjen desničar,nikoli si ne bi mislil da je bil tako svodomiselen in domiselen v mladosti.

Res je, ampak večina podjetij pa samo rebranda tuje izdelke.

Sicer pa to, da imamo kljub temu še vedno toliko ljudi, ki imajo določena znanja, vliva upanje. Ljudje tukaj smo trmasti, se ne pustimo politikom kar uničiti.

Pozdrav.

tony1, glede programske opreme se pa strinjam. Nekak konsenz je, da je prvi resni val uspeha Apple doživel zaradi njegove "killer" aplikacije, to je bil VisiCalc, prva preglednica za osebne računalnike:

VisiCalc @ Wikipedia

V časih Iskre Delte je le-ta predstavljala eno plat kovanca, recimo "državno plat". Na drugi strani pa je računalništvo takrat bilo neke vrste masovno gibanje, nošeno na krilih dokaj dostopnih (seveda "prešvercanih") hišnih računalnikov. Velika večina jih je uporabljala za igranje (seveda "piratiziranih") igric, manjšina pa je z njimi počela še vse kaj drugega (npr. že prej omenjan Primož Jakopin, pa ex-minister Žiga Turk, pa tudi Jonas Žnidaršič, ki ni samo piratiziral, je tudi EPROME za tiskalnike z YUsci znaki delal..). Neke vrste vrhunec je bil računalnik Galaksija, ki ga je okoli procesorja Zilog Z80 razvil Voja Antonić iz Beograda. Če si bil spreten, si lahko v samogradnji (integrirce si seveda moral nekje kupiti) sam naredil oz. sestavil računalnik, edino (EP)ROM si moral kupiti od avtorja, oz. od revije Galaksija (takrat top-šit poljudnoznastvena revija v Yu). Le-ta (računalnik Galaksija) je bil po sposobnostih nekje na nivoju ZX81....

Galaksija (computer) @ Wikipedia

Na veliko so se ustanvljali računalniški klubi, smo tudi v Mariboru imeli enega. Mlajši so v glavnem hodili tja igrice igrat (mariborski klub je imel nekaj Oric Nova računalnikov), eni s(m)o pa delali tudi kaj malo bolj resnega. V marivborskem klubu se je pojavil zanesenjak, Jože po imenu (priimka se, žal, ne spomnim več), ki je imel kar nekaj "tunsta" o hardveru in je prišel z idejo, da bi naredili računalnik okoli Motorole 68000 na t.i. "eurocard" formatu tiskanin. Je imel celo delujoč prototip sestavljen, smo ga hodili na geodetsko uporavo v Mb gledat. Stvar je bila resna, zelo resna. Oprecijski sistem je bil OS9 (ne tisti od Appla, temveč ta: OS-9) @ Wikipedia. Smo razpravljali o primerni grafiki za CAD aplikacije, pa o programski opremi za "routanje" tiskanih vezij in še in še... Samo smo bili ostali premalo resni ali pa premalo strokovni, njemu se je pa mudilo... Ta računalnik je (če se ne motim), potem delala ena zagrebška firma...

Ja, take teme so za nas, 50+ stare, da zajadramo v "še pomnite tovariši" vode...

Aja, ORIC NOVA je bil v jugi po licenci proizvajan ORIC ATMOS:

Oric @ Wikipedia

Lp

Jože

poweroff je 21. feb 2022 ob 19:16 izjavil:

aken je 21. feb 2022 ob 18:41 izjavil:

Jonas Z. je imel takrat SatanSoft, kjer je z Luka J. (ne povem priimka, naj se sam oglasi, ce se hoce - bi bilo pa fino, ce tole beres, da kaksno zgodbo poves ) fural masovno razbijanje zascit in prodajo razbitih iger najprej na bolsjaku v Ljubljani, potem pa je zadeva letela po celem svetu preko BBSov.

Hehe, nekdo (jap, je prisoten tudi na temle forumu), mi je povedal zgodbo, ko je prišla ven neka nova igrica s totalno absolutno zaščito - če si disketo skopiral, je igrica na drugi disketi zaznala, da je na kopiji in se ni hotela pognati.

Nek Žiga Turk (danes je znan kot ex-minister) ga je menda en dan poklical, če lahko zadevo pogleda... in se je oglasil pri njemu na poti v Trst ali tja nekam in mu pustil disketo.

Ta moj znanec je potem zadevo pogledal in ugotovil, da je original disketa imela en dodaten track (oz. en track vmes je bil neformatiran), kjer so bili zapisani podatki o tem, da je disketa original. Ko si kopiral disketo je program kopiral posamezne tracke do zadnjega, ki ni bil več formatiran, v resnici je bil pa za tem še en, formatiran track s podatki. (moj opis je približen, ampak to je bila ideja).

Ta moj znanec je potem na hitrico napisal programček za kopiranje "zaščitenih" disket in zvečer ko se je Žiga oglasil pri njemu, je že imel rešitev. Turk naj bi potem skopirano verzijo spravil v obtok...

Očitno se je Turk ukvarjal tudi s piratiziranjem,... pa da ne bo kdo narobe razumel, to se mi zdi nič narobe glede na tiste čase (verjetno takrat niti ni bilo nezakonito). Škoda, da je potem postal zagrenjen star politik, mislim, da bi v ITju naredil dosti boljšo kariero.

niso bili formatirani. Pa še direkten dostop do hw si rabil. Kar pod dosom ni bil problem.
Turk je pa nekaj razredov nad st. Včasih popizdljiv sicer pa brihten poba. Se pa bojim da se je igrica imenovala acad. Ali kaj podobnega in se je potem talalo po faksu.

Pozdrav.


Kolikor se sam spominjam, ACAD (AutoCAD) sploh ni imel neke zahtevne zaščite (ne vem, do katere verzije), ali pa jaz nisem naletel nanjo. Je pa bil zanimiv tudi zaradi tega, ker je od verzije 2.6 naprej zahteval matematični koprocesor, ki je bil (vsaj v naših logih) redka ptica. In je nekdo spisal emulator koprocesorja, ki si ga "podtaknil" ACAD-u. Zadeva je celo delovala, sicer bolj počasi, ampak delovala je...


Lp

Jože

aken je 21. feb 2022 ob 18:03 izjavil:

Mali zagrenejeni zafrustirancek (saj nic ne recem, z razlogom, jaz bi se tudi frustiral, ce bi bil tako nesposoben - zdaj se ti pa loserju smejim).

in ti potem drugim praviš zafrustriranci?

klasičen jugonostalgik; z nizkim iq in totalno oprano glavo kaj vse je predstavljal v svetu zdaj pa besen ko mu nastaviš ogledalo in v njem vidi lastno bedo in omejenost... ja, sj ni lahko biti v tvoji koži...

solatko je 21. feb 2022 ob 19:25 izjavil:

kow - yuga ni delala tankov, zato pa je delala avione in podmornice, kot ena redkih držav na svetu s to vrsto proizvodnje...

daj, samo nehaj nakladat solatko.
kanto ki bo zdržala tlak za ta jadran ti še jaz zašvasam...

jao jao kako ste eni omejeni.

Pozdrav

Zimonem je 21. feb 2022 ob 20:12 izjavil:

Acad je imel je zaščito ako se ravno prav spomnim. Kjer si moral na printer port Montirat ključ.

Imaš verjetno prav, so takrat ti hardverski ključi bili zelo popularni, jaz sem na "razbito" verzijo ACAD-a naletel. V firmi, kjer sem začel, je bil na vseh "inženirskih" PC-jih nameščen, seveda brez ključa... To je bilo orodje za firme, ki so bile bolj uboge, one "ta bogate" (v Mb. Metalna in TAM) so pa za CAD uporabljale HP-ME10 na za ta namen kupljenih HP delovnih postajah...

Lp

Jože

Problem je, da Jugoslovani, niso dojeli, ko imaš dobro rešitev, da jo zaščitiš. Po objavi in prostovoljno ponujenem produktu so rabili zahodnjaki dve leti da so dali produkt in so zašitili IP, ter se pridružili drugi kapitalisti z lastnimi kapitalističnimi rešitvami ki so izkoriščali..... Potem pa neka delta ni imela ne kapacitet ne tržnega znanja nastopati na kapitalističnih trgih. In tako postal inovativen produkt irelevanten ...