Blue Origin in Sierra Space načrtujeta komercialno vesoljsko postajo

Blue Origin - Mednarodna vesoljska postaja bo do konca desetletja dobila več zasebnih naslednic, med katerimi utegne biti največja Orbital Reef, v režiji Blue Origina in Sierre Space.

Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je že razmeroma obrabljena in naj bi obratovala še nekje do leta 2028, morda 2030. V nasprotju z Rusijo in Kitajsko, ki gradita ali snujeta lastne vesoljske postaje, pa ameriška NASA ubira drugačen pristop: agencija se vse bolj usmerja v raziskovanje oddaljenih delov Osončja, medtem ko namerava Zemljino krožnico - in s tem tamkajšnjo vesoljsko logistiko - prepustiti privatnim akterjem. Letošnjega marca je tako predstavila iniciativo Commercial LEO Destinations (CLD), v kateri namerava s 400 milijoni dolarjev podpreti zasebna raziskovanja tehnologij, potrebnih za gradnjo orbitalnih vesoljskih postaj. Pristojni pri agenciji pravijo, da so doslej prejeli že "kak ducat" prijav, kar je najbolj množičen odziv na katerega od njihovih programov. Mednje spada Axiom Space, ki v navezi s Thales Alenio načrtuje zasebne module za ISS, ki jih bo mogoče v prihodnosti preobraziti v samostojno postajo. Pred dnevi je svoje načrte razgrnilo še eno partnerstvo: Nanoracks in Lockheed Martin nameravata v letu 2027 lansirati vesoljsko postajo Starlab, za do štiri osebe. Toda najbolj ambiciozna javna najava do sedaj je včerajšnja, iz Blue Origina.

Bezosovo vesoljsko podjetje je stopilo v partnerstvo s korporacijo Sierra Nevada in še vrsto pogodbenikov, med drugim Boeingom. Skupaj načrtujejo komercialno vesoljsko postajo Orbital Reef, ki naj bi pričela obratovati še pred koncem desetletja, nekje ob zaključku delovanja ISS. Začetna konfiguracija naj bi po prostornini slednjo presegala in omogočala nastanitev do desetih astronavtov. Dejavnosti naj bi obsegale tako raziskovalno kot logistično (za polete proti Mesecu, Marsu in dlje), proizvodno in razvedrilno, oziroma turistično. Blue Origin bo prispeval arhitekturo osnovnih modulov, zgrajeno okoli kapacitet svoje nosilne rakete New Glenn, ki naj bi sicer prvič poletela prihodnje leto. Sierra Nevada sodeluje z mini raketoplanom Dream Chaser, ki naj bi skrbel za dostavo tovora - in prav tako še ni poletel v vesolje - ter moduli za nastanitev posadke LIFE. Boeing bo primaknil razvpito kapsulo Starliner, Redwire Space sončne celice in orodja za orbitalno proizvodnjo, konzorcij 14 ameriških univerz pa bo sodeloval pri raziskavah. Podrobnosti o stroških ali dosedanjih višinah naložb še ni, so pa prisotni jasno poudarili, da se ne bodo zanašali na Nasin natečaj, saj se jim zdijo njegovi roki prepozni.