Majoranovi delci so teoretični konstrukt, ki ga je leta 1937 napovedal italijanski fizik Ettore Majorana. Doslej še niso odkrili delcev, ki bi izpolnjevali potrebne lastnosti, da bi jih tako imenovali, bi pa morda nevtrini lahko bili primer. Pri izdelavi kvantnih računalnikov pa bi odkritje takih delcev ali pa vsaj stanj pomenila velikanski preboj, saj bi bila taka realizacija neobčutljiva na okoliški šum. Majoranova stanja je leta 2001 predpostavil ruski matematik Aleksej Kitajev, nastali pa bi kot kompleksne strukture več osnovnih delcev. Do leta 2018 jih eksperimentalno niso opazili, potem pa je presenetil Microsoft s tem odkritjem. Tudi zato, ker v razvoju kvantnih računalnikov zaostaja za IBM-om in Googlom.
Velika odkritja terjajo velike dokaze, sicer požanjejo veliko skepse. Tudi v tem primeru je znanstvena srenja takoj začela secirati članek in kmalu so ugotovili, da vse ni čisto tako, kot so si predstavljali v Microsoftu. Izkazalo se je, da je bila obdelava podatkov problematična, predstavitev pa nehote zavajajoča. Avtorji so letos objavili tudi vse podatke meritev, ki jih je neodvisno analiziral tudi Sergey Frolov s pittsburške univerze. Ugotovil je, da so avtorji zavrgli nekaj podatkov, po lastnih besedah zaradi estetskih razlogov. A prav ti podatki v celotno zgodbo navrtajo zadostno luknjo, da zaključki niso več vodotesni. Iz teh podatkov je jasno, da niso odkrili Majoranovih stanj ali delcev, temveč stanja Andreeva. To je potrdila tudi neodvisna analiza rezultatov, ki je med drugim zaključila tudi, da ni šlo za namerno manipulacijo.
Da bo članek umaknjen, je bilo jasno že nekaj mesecev. Avtorji so že januarja na arXiv objavili rokopis, v katerem so reinterpretirali razširjene podatke in napovedali umik prvotnega članka. Frolov ob tem dodaja, da ne drži, da so se avtorji samoiniciativno odločili za umik, temveč da so to storili šele, ko sta skupaj Vincentom Mourikom pisala Nature in izrazila dvom o zaključkih, potem pa so uredniki za razlago povprašali prvotne avtorje. Ob tem sta se zahvalila prvotnim avtorjem, da sta vse podatke javno delila, kar v znanosti ni vedno praksa.
Nature je od leta 1869, ko je začela izhajati, umaknila 79 člankov.
