Zgodba pa ima korenine v letu 2011, ko je ameriška mornarica začela testirati programski paket BS Contact. Po preliminarnih preizkusih je mornarica programski paket namestila na 558.466 računalnikov, misleč, da imajo ustrezno licenco. Namestitev so izvedli na celotno omrežje, aktivne uporabnike pa bi spremljali s programom Flexera. A takšne vseobsegajoče licence nikoli niso dobili, zato je Bitmanagement takoj, ko je za dogodke izvedel, vložil tožbo. Ključni nesporazum je nastopil, ker so licenco kupili prek prodajalca Planet 9 Studios. Prvotna licenca ni dovoljevala namestitev na celotno omrežje, zato je mornarica zahtevala drugačno licenco. Končna izpogajana licenca tega po zatrjevanju Bitmanagement ni vsebovala, medtem ko je mornarica menila drugače.
Sodišče je na prvi stopnji pritrdilo mornarici, a so se Nemci pritožili. Prizivno sodišče je pritrdilo dejstvu, da je mornarica dobila implicitno licenco za uporabo po celotni mreži, a bi bila morala spremljati število sočasnih uporabnikov. Tega pa niso storili, čeprav je bil to ključni del dogovora. V končni fazi je namreč program lahko uporabljal kdorkoli in kadarkoli brez omejitev, kar ni bil namen licence.
