Kako je januarja skoraj razpadel evropski elektroenergetski sistem

hruske je 28. jan 2021 ob 12:27 izjavil:

Zame bi bilo idealno, če bi z onim sosedom, ki ima žago, postavili mikro-omrežje, da bi on fural SPTE in pokuril odpadno biomaso, preostali bi pa dobili lokalno oskrbo s toploto in EE.

Kaj takega se zmenit v Sloveniji je čudež in pol.

Dejansko že obstaja v Sloveniji! Sicer ne vem ali z odpadno toploto le sušijo sekance ali tudi oskrbujejo lokalne hiše

http://www.biomasa.si/soproizvodnja-top...

Ne gre to tako fantje. Sem leta nazaj dužil 1,8 megavatni kotel in smo hoteli narediti kogeneracijo.
Misija nemogoče. Če se ne pišeš prav. In jaz se ne.

Jasno nihanje frekvence je isto kot bi pri kamionu v klanec stisnil sklopko pod obreminitvijo. Motor bi podivjal, menjalnik bi se ustavljal.
Sistem do blackouta ne bo razpadel v sekundi.

Ob takih primerih maksimalno vskočijo črpalne hidroelektrarne in plinske termoelektrarne kot je Brestanica.
In kot je napisano na ELESu, se je odklopilo tudi nekaj večjih porabnikov, da se je poraba in proizvodnja znotraj sinhronega dela izenačila.

Precej velik problem bi lahko bil ko bi frekvenca dovolj padla, da bi se sončne elektrarne ugasnile, kar bi sprožilo še dodaten padec frekvence in možen izklop zaščit tudi ostalih generatorjev.
Problem/prednost sončnih elektraren je tudi v tem, da oddajajo konstantno moč ne glede na frekvenco, medtem ko se mehanski/vrteči generatorji počasneje odzovejo na spremembo frekvence.
Če kdo ve kakšne naj bi bile te nastavitve lahko napiše.
Sicer obstaja tudi nekaj pilotnih projektov, kjer se poraba odjemalcev prilagaja distribuciji.

V primeru da bi se celotno energetsko omrežje ustavilo komunikacija nebi padla tako hitro.
Datacentri imajo tako ali tako svoje Diesel generatorje in zalogo goriva, nekateri za cel mesec brez dodatnega dovoza.
Večje centrale imajo svoje UPS sisteme in generatorje, večji problem so bazne postaje, ki imajo večinoma samo UPS napajanja brez dodatne podpore.

Za tiste ki imamo/imate kolektorje, izpad elektrike se lahko zgodi in ne krivite distributerja ampak sebe, da nimate UPS naprave, generatorja z ATS oziroma kar oboje.

Ideja mikro-omrežja se mi zelo dopade.
S sosedi bi se še dalo zmenit, kot je napisal feryz pa je problem v priimku, barvi kuverte in zakonih, ki tega ne dovoljujejo.
Še v datacentru uradno ni mogoče obračunat porabljene energije po kWh, ker ponudnik v datacentru ni ponudnik električne energije.
Prav tako v Sloveniji obstaja točno 5 elektro distribucij in nihče drug ne more opravljat distribucije.
Pogoji za malo hidro elektrarno so ravno tako nemogoči in k ugodni razrešitvi še največ pripomore pravi priimek in barva kuverte.

Če gledamo uradno ni možno, da bi se ena vas med sabo zmenila in naredila kogeneracijo in tako imela poceni elektriko, ker:
-Ne smeš postavit svoje distribucije
-Lahko postaviš in generator mora v omrežje uradno oddajat, uporabniki pa lahko koristijo le poceni toploto saj bo strošek elektrike isti, še vedno boš plačal priključno moč, trošarino in uporabnino po kWh distributerju in razne eko dodatke.

Praktično gledano bi bilo zelo zanimivo postavit tako mikro omrežje, država in veliki pa se vsekakor ne bodo odpovedali trošarini in svojemu prihodku, da bi ti dopustili postaviti svoje omrežje.
Pa recimo, da bi bilo možno: Mikro omrežje bi imelo dovoljenje za distribucijo, vse trošarine bi se plačale, V primeru povezave z generalno distribucijo, pa bi se ravno tako plačevalo nakup/prodajo energije čez stično točko.
Ubistvu to nebi bilo nič drugega kot neko otočno obratovanje.
V primeru hidro elektrarne kjer je vedno viška vode, je regulacija zelo enostavna, v primeru kogeneracije z motorjem na notranje izgorevanje ravno tako.
Ko se začne dodajat še sončne elektrarne zadeva deluje dokler ni v sistemu več moči, kot jo porabe. Zadevo bi se nekako dalo rešit, če bi moč sončnih elektraren z višanjem frekvence padala namesto, da pri določeni frekvenci odrežejo in tako povzročijo ogromno nihanje.
Seveda trenutno otočne sončne elektrarne z baterijami niso preveč ekonosmko smiselnse zaradi dragih baterij, kdor pa se znajde si pomaga z gravitacijo.

Uglavnem, sam zase lahko marsikaj narediš, le s sosedom ne smeš sodelovat.

Voluharr,

Ne drži, da se legalno ne smeš povezat s sosedi.

Imamo uredbo o samooskrbi, ki dovoljuje "skupnost OVE", kar pomeni, da smeš s sosedi stopit v dogovor, po katerem si delite energijo proizvedeno na skupnih proizvodnih napravah, npr. da sofinanciraš postavitev sončne elekrarne na šoli, dobropis energije pa koristiš tudi ti. Pogoj je, da si na isti transformatorski postaji.

Voluharr, nekdo se je potrudil in naredil celo priročnik prav za podvig postavitve skupnostne elektrarne.

Za pravno podlago gledaš Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Poraba oz. "črpanje" ugodnosti je stvar dogovora skupnosti.

Glede obvoda distributerja ... Če si del omrežja, igraš po pravilih omrežja. Lahko pa postaviš sistem, ki deluje v otočnem načinu.

Aston_11 je 28. jan 2021 ob 11:38 izjavil:

Kakšna je relacija med frekvenco omrežja in močjo, ki se po omrežju preteka (verjetno kakšna enačba)?

Če gledaš osnove elektrotehnike, vemo da če premikaš magnet mimo navitja, da se ustvari el. tok. Potem pogledaš generator v elektrarni in vidiš, da ima več navitij. Ko se vrti z določeno hitrostjo, se generira neka konstantna frekvenca izmenične napetosti oz. toka (ko imaš gor porabnike). Ok, potem priklopiš na ta generator porabnike, kar pomeni da se generator začne počasneje vrteti zaradi upora porabnikov, kar pomeni znižanje frekvence. Komenziraš s tem, da v turbino daš več pare in tako posledično hitreje vrtiš generator.
Zdaj zakaj se generator vrti počasneje, ko daš gor porabnika je pa treba mal razširit zadevo oz. gledat bolj podrobneje oz. poznat zakone elektrotehnike, kar pa semi zdle ne da v potankosti razlagat :D

@geho
>Zdaj zakaj se generator vrti počasneje, ko daš gor porabnika je pa treba mal razširit zadevo oz. gledat bolj podrobneje oz. poznat zakone elektrotehnike, kar pa semi zdle ne da v potankosti razlagat :D
Jaz pa bi prosil za tole razlago, pa ni nujno da podaš izpeljave enač... :D

m0LN4r je 28. jan 2021 ob 10:31 izjavil:

Lokalno vem, da sta nafta in plin problem, ampak gledamo zdaj samo vidik, elektrika, internet, komunikacije (digitalne).
Torej, ce ostanemo za 24ur brez elektrike (teoreticno) in ker se vedno vse bolj digitalizira, od bolnisnic, prometa, banke (transakcije), placevanje.

Bomo konkretno fucked instantno, ker prakticno niti gotovine ne bos mogel dvignit na banki, ali se motim? Placal bos pa lahko samo z gotovino, da si kupis kruh.

Nafte, plin ok, saj se lahko peljes z biciklom in grejes na drva za silo nekaj tednov, poleti pa ni tak problem. Pa Rusi so bolj na nasi strani, kot ameri in kitajci, ker imajo vec haska od nas, zaradi blizine.

Zato sprasujem, ce imamo paralelno dva sistema? En povezan in za vsak slucaj en locen sistem, ki se ga sprozi z kill switchom ali pac, ko je prepozno je prepozno?

Vsekakor v Sloveniji ne bomo 24 ur brez elektrike: https://www.dem.si/sl/b2b/novice-in-obv...
Tudi če ostanemo sami zase, smo sposobni naredit svoj zagon in se potem preostali tuji del elektrarn lahko na naš sistem sinhronizira.

Kako že gre tista? Evropa bi rada, da do leta 2030 elektrificiramo 10% voznega parka? 100 tisoč avtov? In ker vsi radi polnimo ponoči, da bomo zjutraj šli v službo, to pomeni vsaj 700 tisoč kW dodatne potrebne moči? Hmmm.
Aja, pa do takrat bi radi še 100 tisoč malih kurilnih naprav zamenjali za TČ. Če je mrzla noč, pa TČ opalijo grelce.
Take zadeve pa že malo pobremzajo rotor. Če ga 13 dedcev ne more.

Bo že, pravijo. Z lahkoto.

Nekje sem zasledil, da obstajajo tudi domači generatorji na plin. Se to bolj splača kot dizelski ali bencinski?

Kaj pa generatorji za traktorje? Se to splača? So kaj cenejši? Kako je z regulacijo moči/vrtljajev, ko gor priključiš breme? Bencinski/dizelski agregat namreč sam doda gas, kadar rabi.

Seveda predpostavimo, da traktor že imaš :D

hruske je 28. jan 2021 ob 12:27 izjavil:

Zame bi bilo idealno, če bi z onim sosedom, ki ima žago, postavili mikro-omrežje, da bi on fural SPTE in pokuril odpadno biomaso, preostali bi pa dobili lokalno oskrbo s toploto in EE.

Kaj takega se zmenit v Sloveniji je čudež in pol.

Če nisi del rešitve, si del problema. Torej išči pri sebi, kje je problem. ;-)

Dizelski so na gradbiščih, ker veliko laufajo. Pa kurilno olje je precej cenejše od bencina. Za doma, ko ga kurblaš en do dva krat na leto, pa je bolje bencin.

@Traktor: Ne bo šlo, sončne elektrarne so skonfigurirane tako, da delujejo le ob prisotnosti omrežja, ko je omrežje prisotno grejo do maksimalne moči, ki jo lahko potegnejo iz sončnih panelov.
Tako bi ob priklopu na agregat poskušala elektrarna porinit energijo v generator, ta bi se hitreje zavrtel in ob previsoki frekvenci bi se SE izklopila.
Teoretično je možno praktično pa ne. Potreboval bi en večji generator, verjetno vsaj 100kVA in velik vztrajnik + nekaj kaloriferjev in elektroniko, ki bi vklapljala in izklapljala kaloriferje.
Edina varianta bi bila, če je možnost elektrarno preklopit v način samostojnega delovanja. Pa pustimo na stran ali je to po standardih ali ni.

@Matthai: Sem poskusil predelat starega yugota, pa sem imel premalo očiščen plin in so se svečke takoj zapacale.
Je pa kogeneracija po mojem najprimernejši način izrabe energije.
Problem je če želiš postavit nekaj normalnega (10+ kW) imaš takoj preveč toplote, saj v kolikor ni na to priključenih vsaj nekaj hiš.

Kar se tiče plinskih, bencinskih in diesel.
Bencinsega lahko praktično predelaš na plin, prodajajo komplete za predelavo.
Bencinski ali dizelski: Fora bencinskih je ker so manjši motorji in še ceneje in enostavneje je izdelat bencinski motor na uplinjač, napram dizel motorju.
Dizel motorji so načeloma bolj zanesljivi in grejo tudi na "cviček" in starejši tudi na olje iz friteze.

Kar pa se tiče traktorskih generatorjev.
Tej generatorji imajo na sebi multiplikator obratov in elektroniko za krmiljenje napetosti. Kakšen tudi kak indikator, mogoče kakšen z obratomerjem, da nastaviš prave obrate.
Obrate pa mora zagotavljat traktor.
Starejši traktorji, oziroma večina, ki ima samo ročko za nastavit konstantne obrate jih nastaviš in ob obremenitvi obrati padejo.
Novejši, oziroma nek procent njih, ki imajo elektronsko regulacijo obratov (Fendt Vario in podobno), pa je sposoben obrate kolikor toliko konstantno držat.
Cena je nižja od primerljive moči dizelskega generatorja. Ker pač ni svojega motorja in vsega okoli tega.
Je pa res da nekateri samostojni generatorji omogočajo tudi avtomatski preklop.

Vmes enkrat je bilo vprašanje zagaj se generator vrti počasneje ko ga obremeniš. Se in se ne.
Če vzamemo zgornji primer traktorja brez avtomatske regulacije obratov. Traktorju nastavimo obrate v nekem prostem teku. Ko na generator priklapljamo bremena se ta vrti počasneje in tako zavira motor traktorja. Motor traktorja pa regulira dovajanje gorica v odvisnosti padca obratov od reference. Torej večja moč porabnikov, večja razlika obratov, več goriva.
Agregat z avtomatsko regulacijo in traktor z avtomatsko regulacijo pa posplošeno gledano spreminjata nastavljeno referenco, praktično je zadaj naj bi bila neka PID kontrola. Torej ob priključitvi še vedno qobrati padejo, vendar ko avtomatika popravi referenco se tej dvignejo na nastavljeno vrednost. Isto ko breme odklopimo.
Bencinski in plinski imajo to urejeno mehansko.
Nihanje frekvence je odvisno od razmerja vztrajnosti in moči vseh generatorjev in porabnikov v sistemu.
Tako naprimer na nekega malega bencinarja hladilnik in podobno obratuje normalno, ko pa naenkrat priklopiš nekaj večjega, recimo elektromotor enake moči, pa se bo generator verjetno ustavil v parih obratih.

Edit: Če sem spet ustrelil kaj mimo me popravite.

Kar se tiče traktorskih, praktično niso nič drugačni od tistih trifaznih dizel generatorjev.
V primeru trifaznega pač močnejši kot je, manjša je razlika napetosti po fazah ob priklopu enofaznega bremena, tako da ne vem čemu bi bili neuporabni. Generator in AVR regulacija je enaka kot se daje v sestavljene komplete.
Saj tudi Elektro ko pripelje nadomestni generator 500 kW je ena faza bolj obremenjena kot ostale tri pa še nisem videl, da bi imel kater od teh generatorjev kondenzatorje, ali kaj podobnega, da bi dvigal napetost po posamezni fazi...

@Mr.B: Porabniki porazdeljeni po fazah. Kolikšna je verjetnost za tak primer ?
Še tisti, ki imajo enofazne števce, je vsak tretji na svoji fazi.
Za tvoj primer, bi se uporabil enofazni generator.

Marsikateri večji UPS sistem ima LiFePO4.
Baterije so po varnosti primerljive s svinčenimi.

miroB je 29. jan 2021 ob 11:09 izjavil:

@geho
>Zdaj zakaj se generator vrti počasneje, ko daš gor porabnika je pa treba mal razširit zadevo oz. gledat bolj podrobneje oz. poznat zakone elektrotehnike, kar pa semi zdle ne da v potankosti razlagat :D
Jaz pa bi prosil za tole razlago, pa ni nujno da podaš izpeljave enač... :D

Ok sem se malo naspal in recimo, da se mi da. :)
Ok zopet malo osnov. Ko gre žica mimo magneta, se inducira napetost oz. napetostna špica. Če jo premikaš ob nekem ponavljajočem gibanju (vrtenje) se ustvarjajo napetostne špice oz. krivulje - izmenična napetost. Če potem vrtiš zadevo z določeno hitrostjo brez bremena, se samo inducira napetost ampak zaenkrat nimaš nekega toka in tudi ne upora na samem generatorju razen trenja ležajev (ostalo lahko večinoma zanemariš). Ok ko daš gor breme, začne teči tok skozi tuljavo ven proti porabniku. Ampak tu je potem tudi fora, da ko imaš pa enkrat tuljavo skozi katero teče tok, postane elektromagnet sam po sebi in večji kot je tok, bolj močan je ta magnet. Ko začneš vrteti te elektromagnete skozi magnetno polje, pa vemo kaj se začne dogajati :) To je eden izmed problemov oz. en del. Drugi izmed problemov (vezan na prvega) je tudi ta, da napetost in tok ponavadi nista v fazi zaradi samega omrežja in narave porabnikov (če je induktivnost omrežja večja kot kapacitivnost, tok zakasni za napetostjo, pri kapacitivnem pa obratno, omrežje je ponavadi bolj induktivno, že zaradi daljnovodov in tega...). Večja kot je zakasnitev, manj so magneti in "elektromagneti" v fazi in posledično ti magnetizem nagaja. V trenutku, ko gre tuljava mimo magneta se inducira najprej napetost, malo za tem, ko pa je tuljava že malo mimo ali v celoti pa ti skozi steče el. tok, ki naredi magnet z nasprotno polariteto kot je magnet v statorju in tako se posledično privlačita nazaj oz. začne zavirati vrtenje. To je drugi problem, zakaj moraš obremnjeni generator vrteti z večjo močjo. Tretji razlog pa je potem precej fizikalni. Torej el. tok je premikanje elektronov po kovini, upornost pa je preprečevanje tega premikanja. Zdaj to ne pomeni, da recimo ti en elektron vzpodbudiš in bo letu po žici s svetlobno hitrostjo do končnega uporabnika, ampak bo šel naprej, dokler se ne zaleti v kaj. Če se zaleti v atom, potem se elektron upočasni (el. upornost), če pa se zabije v elektron, pa se sam skoraj ustavi, elektron v katerega se je zabil pa leti naprej. To se lahko dogaja praktično brez izgub v superprevodnikih, ker imajo elektroni skoraj maso 0, navadne kovine pa so dobri prevodniki ker imajo precej kristalno strukturo atomov in precej praznega prostora oz. je ta prostor zelo enakomeren. Zdaj si predstavljaj, da je elektrika kot voda, torej imaš eno pumpo in potem cev in na koncu kot neko turbino, ki jo hočeš vrteti, katera bo poganjala neko os, ki bo opravljala neko mehansko delo. Zdaj če samo poženeš pumpo brez porabnika, bo voda lahko tekla precej enostavno in pumpa se ne bo kaj prida matrala. Ko pa obesiš gor to turbino, pa se bo ustvarila neka upornost za vodo oz. boš rabil večji pritisk, če boš hotel imeti enak pretok vode. In bolj kot boš oremenjeval turbino mehansko, večji prisitk vode boš rabil, da se bo vrtela z enako hitrostjo in pumpa na začetku bo morala delati z večjo močjo (zakoni termodinamike in prenosa energije, pač toliko ali manj energije lahko dobiš ven, kolikor si jo dal v sam sistem - perpetum mobile ne obstaja). In ta voda ima precej analogije tudi z elektriko samo, da tam ni vode ampak premikajoči elektrončki. Torej ko boš nekje priklopil en elektromotor (recimo v pralnem stroju), bo ta rabil toliko in toliko toka in napetosti (el. moč = napetost x tok v najbolj poenostavljeni obliki), da boš pa generiral zadosten tok, pa boš moral generator vrteti hitreje, da boš induciral večjo napetost in posledično skozi žice pošiljal večji tok, večji tok kot gre skozi generator pa bolj zadevo zavira nazaj. Potem je še nekaj trenja tudi, kjer pri velikih turbinah to trenje niti ni tako zelo zanemarljivo ampak elektromotorji (in generatorji, ki so v bistvu elektromotorji samo uporabljeni v obratno smer, ti vrtiš os in dobiš ven elektriko) imajo nekje 90+% izkoristka, nikoli pa 100%.

Evo tak iz glave, kar se spomnem iz srednje šole :D Karkoli več je pa potem treba gledat Amperove zakone in potem enačbe za magnetizem, pa potem enačbe pri izmeničnih tokovih (niso tako enostavne kot pri enosmernih), zakone za večfazni sistem, tudi precej enačb iz same fizike in delno kemije (elektrina, količina elektronov in atomov, gostota,...).

Ok zdaj če gledamo primer iz novice. Imaš sistem, ki je uravnovešen, ko odklopiš kar naenkrat precej porabnikov, se upor na turbinah nenadoma zmanjša, ampak ti v elektrarnah ne moreš kar tako v parih sekundah zmanjšati pretoka vode ali pare na turbino (razen kaka hidroelektrarna, pa še tam traja, da se lopute zaprejo) in posledično se ti začnejo turbine vrteti hitreje, kar pomeni dvig frekvence. Na drugi strani pa imaš preobremenjen sistem, kjer se zaradi nenadne preobremenitve turbine težje vrtijo, kar pomeni upad frekvence. Te stvari so še posebej nevarne za nuklearke, ker tam stvari ne moreš kar tako v sekundi spremeniti, ampak lahko trajajo spremembe tudi več ur - temperatura reaktorja ne pade takoj, ker tudi sam proces cepitve se ne ustavi takoj, pa tudi precej imaš potem še vedno toplote zaradi same radioaktivnosti samega materiala, kar pomeni da ti reaktor še vedno dela paro. Teoretično lahko to paro spelješ nekam ven, stran od turbine, ampak potem precej neke toplote daš ven v okolje, pa tudo ponavadi ta para ni ravno najbolj ekološka zato tega večinoma ne delajo razen v zelo hudih primerih. Ponavadi najprej izklapljajo elektrarne, ki se najhitreje prilagodijo/ustavijo (dizel, bencin, hidro, vetrnice,...), potem nadaljujejo s termo in na koncu pridejo še nuklearke. Na drugi strani pa izklopiš večje porabnike in stabiliziraš sistem. Najbolj zaskrbljujoče v novici je to, da je med JV in SZ delom evrope samo en daljnovod in da v SZ uporabljajo čedalje manj nukleark, kar pomeni, da jih bodo morali imeti nekje drugje. Zdaj če imaš pa nestabilen prenos elektrike, pa se potem lahko dogajajo taki izpadi čedalje bolj pogosto.
Any more questions? :3

Za začetek lahko vlado, pristojno ministrstvo, ELES ... vprašaš zakaj tole stoji?

https://slo-tech.com/forum/t779600/p703...

Seveda se dogajajo posodobitve, vendar delajo se tudi strašne neumnosti. Kot je opustitev elektrarn in nato uvoz iz sosednjih držav ipd. Pa forsiranje oziroma subvencioniranje PV in EV in podobnih nesmislov.

Mimogrede, ena težava z balkanom je tudi to, da nečlanice EU še niso zavezane k plačevanju CO2 emisij oz. ni davka na CO2 emisije. To pomeni, da je npr. termoelektrarna na premog v BiH ali Srbiji konkurenčna plinu po preostali Evropi. Posledično BiH in Srbija veselo izvažata elektriko v EU, sistem pa zaradi preobremenitve razpade.

Se pa pogovarjajo, da bojo nekako obdavčili tudi uvoz CO2 intenzivnih stvari, tako da selitev proizvodnje v državo, ki nima CO2 kuponov, ne bo več rentabilna.

Kaj pa vem, isto lahko rečeš tudi za rešitve.

Rešitev problema s preveč avtomobili v mestu je lahko čisto politična - računaš vstop in parkirna mesta ali zmanjšaš število voznih pasov. Tisti, ki bojo nujno rabili it v mesto, bojo šli, ostali bojo parkirali ob robu mesta in izbrali drug način prevoza, npr. kolo ali javni prevoz.

Problem rešen politično.

Kar se tiče kogeneracije elektrike in toplote iz zemeljskega plina v majhnih enotah se spominjam, da so pred leti eksperimentirali s tem v Nemčiji. Dali so enostavno en majhen ICE motor ljudem v klet, in ga priklopili na plin. Ne poznam rezultatov. Najboljši opis kar ga najdem danes je tole:

https://www.theguardian.com/environment...

Ne vem pa kakšni so bili rezultati. Na strani podjetja ni ničesar.

>> Zanimivo, kako je veliko problemov v resnici bolj političnih/ekonomskih kot tehnoloških.

Mah tukaj po moje ekonomija odpove, ker eksternalij ne znamo dobro zaračunati. Zato so mi recimo CO2 kuponi dobra ideja. Samo brez tega da to na cel svet razširimo je brez veze, ker ne bo delovalo. Kot kaže že primer par strani višje z termoelektrarnami.

hruske je 1. feb 2021 ob 22:30 izjavil:

V energetski skupnosti je 35 odjemalcev, ampak transformator in baterija ne vesta kateri odjemalec je vključen v to energetsko skupnost. Jima je povsem vseeno - dokler dobavljata elektriko, potem jo lahko dobavitelj obračuna.

Zaenkrat kaže, da so nekje med 58% in 75% odstotno samooskrbni.

Nadaljujva...
Kaj se zgodi, ko izpade dovodni SN daljnovod te TP z baterijo?

Edit na prejšnji post, sem zamudil urejanje.
Iz posnetka je videti, da če pade dalnovod da obratujejo otočno.
Sigurno pa je možno ob dalšem izpadu zraven priklopit še nek generator.

Je pa to videti kot prelaganje stroškov iz Elektra na občane.