DeepMind - Alphabetov laboratorij za strojno inteligenco DeepMind je izgotovil nov algoritem, ki se je na samosvoj način izmojstril v igranju šaha, goja, šogija in Atarijevih arkadnih iger. Za učenje ne potrebuje predhodnega branja navodil ali vdelanih izkušenj, temveč se uči na podoben način kot otroci, s preizkušanjem posameznih potez in grajenjem notranjega modela igre, kar pomeni novo stopnjo v razvoju strojnih algoritmov z zmožnostjo posplošenega sklepanja.
Napredovanje DeepMindovih strojnih algoritmov je za nepoučenega opazovalca verjetno videti kot dolgočasno zbiranje naslovov prvaka v raznoraznih igrah. Toda zadaj se skriva zanimivo preizkušanje različnih pristopov k obvladovanju izzivov, ki nas utegnejo nekoč pripeljati do umetne inteligence, ki se bo znala odločati in učiti podobno kot človek. Sloviti AlphaGo, ki je v igri go nadvladal človeka, je - podobno kot šahovski algoritmi - uporabljal napredno različico drevesa dogodkov, ki za množico potez v prihodnosti pove predvideni izid, na podlagi česar stroj izvede najustreznejšo potezo. AlphaGo Zero in kasneje posplošeni AlphaZero sta obenem rezultate dosegla brez človeške pomoči, zgolj z igranjem proti boljšim strojnim različicam. Po drugi plati so algoritmi za igranje popularnih računalniških in videoiger, kot so Atarijeve, zahtevali drugačen pristop. Zaradi nepopolnih informacij in zrahljanih pravil igre se takšni algoritmi obnesejo bolje, če se ne zanašajo na celostno sliko igralnega polja, temveč skorajda "intuitivno" sklepajo na situacijo glede na svoje pretekle izkušnje.
Že od lanske jeseni je jasno, da skušajo v DeepMindu napraviti rešitev, ki bi znala oboje - igrati strogo eksaktne igre, kot je šah in tudi bolj kaotične, kot je Pac-Man. Algoritem so poimenovali MuZero in je z objavo v reviji Nature očitno naposled dosegel zrelost. MuZero uporablja zanimivo kombinacijo nekaterih prijemov iz svojih prednikov, kar v praksi pomeni, da dogajanje in odločitve preračunavajo tri vzporedne podrutine. Problema se loteva popolnoma brez predhodnega znanja - se pravi, pred igranjem ne prebere pravil. Ta mu podajajo postopno, ko preizkuša različne poteze v igri proti drugemu algoritmu, ki je že mojster. Na ta način si postopno ustvarja tako sliko okolij kot tudi zakonitosti, ki jim vladajo. To pomeni, k igram pristopa podobno kot otrok, ki ga učimo prvih potez v šahu. Da je takšen pristop sploh mogoč ali učinkovit,je bilo treba šele potrditi, zato so DeepMindovi izsledki zares navdušujoči: MuZero je dosegel stopnjo AlphaZera v šahu in šogiju po okoli milijonu partij, v goju celo pol manj! Hkrati je obvladal tudi 42 od 57 Atarijevih iger, ki jih raziskovalci v laboratoriju uporabljajo za oceno zmogljivosti.
Ne le, da se zna MuZero lotiti okolišev, o katerih predhodno ne ve prav nič, temveč je v tem tudi relativno varčen. Posamezne inačice so učili zgolj po nekaj dni, na razmeroma pohlevni strojni opremi z ducatom GPUjev, medtem ko naj bi rabo zmogel poganjati že telefon. Trik je v tem, da se MuZero zadovolji z omejeno izbiro odločitev, kar začuda še vedno da povsem spodobne rezultate. Recept je tako obetajoč, da imajo inženirji zanj že vrsto kandidatov med uporabnimi dejavnostmi: kompresijo videa, avtonomno vožnjo, izdelavo zdravil na podlagi informacij o proteinih, ki jih dostavi algoritem AlphaFold ... Izsledki so zanimivi tudi za razvojne psihologe, saj MuZero kaže, da se je mogoče v resnici naučiti zelo kompleksnih reči praktično iz ničle, kar postavlja pod vprašaj hipoteze, ki trdijo, da imamo ljudje nekatera znanja - na primer komunikacijo s soljudmi - že v neki meri prirojena. V naslednji stopnji razvoja bo potrebno algoritme, kot je MuZero, priučiti še upoštevanja vzročnosti, kar pa bi že lahko dalo proto-rešitve, ki bodo odprle vrata do splošnih umetnih inteligenc.
Od vseh miljavžnt firm, ki razvijajo algoritme in o katerih bi lahko pisali dejanske novice, pa vedno pišete "novice" (torej prikrito oglaševanje) o enem in edinem; Bodi hudoben. Bljak.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
Od vseh miljavžnt firm, ki razvijajo algoritme in o katerih bi lahko pisali dejanske novice, pa vedno pišete "novice" (torej prikrito oglaševanje) o enem in edinem; Bodi hudoben. Bljak.
Ne vem, če razumeš koncept prikritega oglaševanja, ampak to ni to. Itak pa, na slotech lahko vsakdo napiše novico - zato appleliram nate, da spišeš kak zanimiv članek na temo drugih AI-jev. :)
---
Drugače pa na temo - jst vidim avtonomno voznjo kot nekaj, kjer bi bil napreden AI zelo koristen.
Jst pa vidim avtonomno vožnjo kot nekaj, kar je škodljivo, ker se ne razvijamo več skozi izzive in veselje, ki nam jih vožnja, do predkratkim še mehanskih, sedaj pa nebodi ga treba avtomat-elektronskih, avtov (lahko) ponuja.
Avtonomna vožnja že obstaja. Reče se ji taksi. Silikonske firme sicer poskušajo to avtonomnost uničit, ker imajo za nas nekaj boljšega; reče se ji über, za uporabo potrebuješ app, ki ga namestiš na sledilno napravo.
Pod pretvezo večje učinkosvitosti je dovoljeno iz ljude delat sužnje. Odlično.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
Suženj je taksist ali pa voznik avtobusa, ki vsak dan vozi iste proge in se mu že blede od dolgčasa po moje. Ti ljudje bi bolj uživali v programiranju robotov kot v tem bedastem monotonem delu, ki ga delajo.
Članek je napisan zmedeno, da človek ne ve, kaj bi sploh komentiral. Dalo bi se ga napisat boljše, samo to bom rekel, kako pa ne vem.
Mogoče lahko tole pokomentiram: napak je vprašanje: Kakšen način učenja je boljši? Da ti nekdo drug pove ali da sam to narediš s poskušanjem? Če ti nekdo drug pove se hitreje naučiš, če pa sam probavaš traja dlje. Če nimaš nobenga na voljo, da ti bo povedal, kako se nekaj naredi pač sam probavaš, nimaš druge izbire.
Lahko bi dal en primer. Npr učenje reševanja labirinta s trial and error? kako se tam AI nauči, da je trik v reševanju labirinta to, da si zapomniš, kje vse si bil in da ne greš nikoli 2x v isto slepo ulico, ker če vedno znova hodiš v isto slepo ulico nastane nevarnost, da se boš celo življenje vrtel v začaranem krogu in nikoli našel rešitve. Tu bi AI moral imeti predhodno znanje o (slepih) ulicah, ki bi ga uporabil v labirintu. V bistvu famozni common sense. Pač AI prehodno rabi znanje, da če vedno znova hodiš v isto slepo ulico ne boš nikoli našel izhoda. Potem bi moral to znanje znat uporabit pri labirintih. Gre se pa kot vedno za prepoznavanje podobnosti labirinta s tistim znanjem o slepih ulicah, kjer niso bili labirinti, so bile pa podobne ulice kot labirinti.
kar postavlja pod vprašaj hipoteze, ki trdijo, da imamo ljudje nekatera znanja - na primer komunikacijo s soljudmi - že v neki meri prirojena.
no no, ne delat zakljuckov ki jih ne dela nihce. blank slate teorija je ovrzena. cloveski mozgani imajo "prirojene" ogromno neke kompleksnosti, ki jim daje zelo velik "headstart" pri ucenju. primer razpoznava obrazov in vse ostalo na podobnem low-level nivoju. tudi gorske koze po par dneh zivljenja veselo manevrirajo po ekstremnih naklonih. to ni nekaj kar se ti bo genericen blank slate model naucil tako hitro.
Suženj je taksist ali pa voznik avtobusa, ki vsak dan vozi iste proge in se mu že blede od dolgčasa po moje. Ti ljudje bi bolj uživali v programiranju robotov kot v tem bedastem monotonem delu, ki ga delajo.
Tole je cinizem, kajne? Veš, obstaja razlog, da se je nekdo odločil, da bo taksist ali voznik busa. In ta razlog običajno leži v intelektualni(ne)sposobnosti programiranja robotov. V socializmu so razmišljali podobno (če ne znaš šraufat avtov, boš direktor komerciale), zato plansko gospodarstvo ni imelo nobene prihodnosti.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Jaz bi predlagal tej inteligenci simulacijo vseh do sedaj znanih družbeno / političnih ureditev. Torej da predlaga zakone, smernice in najbolj pravične rešitve. Me zanima kaj bi bilo po njihovo najboljši model za nas.
Od vseh miljavžnt firm, ki razvijajo algoritme in o katerih bi lahko pisali dejanske novice, pa vedno pišete "novice" (torej prikrito oglaševanje) o enem in edinem; Bodi hudoben. Bljak.
o deepmind? imas kaksen predlog o drugem podobnem "preboju"?
Jst pa vidim avtonomno vožnjo kot nekaj, kar je škodljivo, ker se ne razvijamo več skozi izzive in veselje, ki nam jih vožnja, do predkratkim še mehanskih, sedaj pa nebodi ga treba avtomat-elektronskih, avtov (lahko) ponuja.
Avtonomna vožnja že obstaja. Reče se ji taksi. Silikonske firme sicer poskušajo to avtonomnost uničit, ker imajo za nas nekaj boljšega; reče se ji über, za uporabo potrebuješ app, ki ga namestiš na sledilno napravo.
Pod pretvezo večje učinkosvitosti je dovoljeno iz ljude delat sužnje. Odlično.
Jst pa vidim avtonomna dvigala kot nekaj, kar je škodljivo, ker se ne razvijamo več skozi izzive in veselje, ki nam jih upravljanje dvigal, do predkratkim še navadnih stopnic, sedaj pa nebodi ga treba avtomat-elektronskih, dvigal (lahko) ponuja.
Avtonomna dvigala že obstajajo. Reče se jim privatni upravljalci dvigal v lastni grascini. Silikonske firme sicer poskušajo to avtonomnost uničit, ker imajo za nas nekaj boljšega; reče se ji serijsko avtonomno dvigalo, za uporabo potrebuješ sam pritiskat gumbe, ki so namesceni na sledilni napravi - dvigalu.
Pod pretvezo večje učinkosvitosti je dovoljeno iz ljude delat sužnje. Odlično.
Jaz bi predlagal tej inteligenci simulacijo vseh do sedaj znanih družbeno / političnih ureditev. Torej da predlaga zakone, smernice in najbolj pravične rešitve. Me zanima kaj bi bilo po njihovo najboljši model za nas.
stvari ni tako preprosta. veliko tezo ima tudi osebnost ljudi, kultura, okolje (naravne danosti, tudi vreme), religija.
v skandinaviji imas lahko ureditev kjer so ljudje ozavesceni, pospravljajo smeti sami za sabo, imas javne storitve brez da bi jih posamezniki zlorabljali. spet drugod demokracija ne deluje, ker kultura tega noce. ponekod ti nafta omogoca, da drzava futra celotno populacijo brez da bi ta kaj konkretno proizvajala. drugod brez sive/crne ekonomije sistem propade, tako da kaksen smisel sploh ima definirati neko centralno druzbeno-politicno ureditev, ce ta sploh nima vecinskega ucinka na dejansko ureditev.
Ne. Taksi moram poklicat, moram ga čakat, če ga nočem čakat, moram vnaprej vedeti da bom nekam šel, da ga prej rezerviram. Preden grem od doma me lahko prime srat. Taksi me ne bo čakal.
Taksisti delajo napake. Avtonomna vozila jih ne bi.
Avtonomna vozila imajo praktično ničen reakcijski čas.
Suženj je taksist ali pa voznik avtobusa, ki vsak dan vozi iste proge in se mu že blede od dolgčasa po moje. Ti ljudje bi bolj uživali v programiranju robotov kot v tem bedastem monotonem delu, ki ga delajo.
Tole je cinizem, kajne? Veš, obstaja razlog, da se je nekdo odločil, da bo taksist ali voznik busa. In ta razlog običajno leži v intelektualni(ne)sposobnosti programiranja robotov. V socializmu so razmišljali podobno (če ne znaš šraufat avtov, boš direktor komerciale), zato plansko gospodarstvo ni imelo nobene prihodnosti.
Se dobro zavedam, da voznik avtobusa težko postane programer. Mogoče to uspe kakšnemu procentu, ostali že veselja nimajo, kaj šele intelekta. Bolj sem razmišljal za nove generacije, da je bolje, da jih že od malega vzgajamo tako, da bo verjetnost večja, da bodo postali programerji kot pa vozniki.
Jst pa vidim avtonomno vožnjo kot nekaj, kar je škodljivo, ker se ne razvijamo več skozi izzive in veselje, ki nam jih vožnja, do predkratkim še mehanskih, sedaj pa nebodi ga treba avtomat-elektronskih, avtov (lahko) ponuja.
Avtonomna vožnja že obstaja. Reče se ji taksi. Silikonske firme sicer poskušajo to avtonomnost uničit, ker imajo za nas nekaj boljšega; reče se ji über, za uporabo potrebuješ app, ki ga namestiš na sledilno napravo.
Pod pretvezo večje učinkosvitosti je dovoljeno iz ljude delat sužnje. Odlično.
A daj, govoriš kot, da je vožnja avta nekaj kar nam je prirojeno - rezultat evolucije.
Gre samo samo za eno tehnološko točko, tako kot so bile pred avti kočije in pred tem jahanje.
Tvoja izjava je nekaj, kar dejansko lahko rečeš za vsak produkt, ki ga je clovek razvil, da bi si olajšal življenje. Tisto osnovno prevozno sredstvo, ki ponuja vse te izzive je peš hoja.
Kar se pa tiče šoferjev, obstajajo določene službe, ki obstajajo samo zato, ker nimamo alternativ. In malo kdo si zares želi biti voznik tovornjakov (nikoli nisi doma), avtobusov (vedno iste proge) in taksijev (nočno delo).
Od vseh miljavžnt firm, ki razvijajo algoritme in o katerih bi lahko pisali dejanske novice, pa vedno pišete "novice" (torej prikrito oglaševanje) o enem in edinem; Bodi hudoben. Bljak.
Ne bit neumen, pišemo o tistih, ki delajo preboje in v teh časih je to pač prvenstveno DeepMind. Potemtakem so tudi v Nature in drugod vsi podkupljeni? Pojdi jokat v druge laboratorije/univerze, zakaj niso boljši. Sploh pa lažeš, ker ne pišemo vedno o DeepMindu, temveč tudi o OpenAI, Kitajcih ipd. Pa večina naših novic o Guglu ima zadnje čase negativen prizvok.
A se ti zavedaš, da te je mogoče zaradi lažnivih obtožb o prikritem oglaševanju ovadit?
Članek je napisan zmedeno, da človek ne ve, kaj bi sploh komentiral. Dalo bi se ga napisat boljše, samo to bom rekel, kako pa ne vem.
"Dalo bi se ga napisat boljše, ampak ne veš, kako"?? Takšna trditev mi pove samo to, da v štartu nisi bil sposoben razumet prebranega - v nasprotnem bi mi seveda znal pokazat šibke točke besedila in svetovat popravke.
(Ne pravim, da pišem popolne tekste, daleč od tega, samo kdor se me spravi kritizirat, naj bo dosleden, ali pa bo dobil nazaj dvojno porcijo govna.)
A se ti zavedaš, da te je mogoče zaradi lažnivih obtožb o prikritem oglaševanju ovadit?
A zdej boš men, obiskovalcu strani, grozil z ovadbo, ker sem napisal svoje mnenje, kako jaz dojemam novico? Bravo. Nova amerika.
... ali pa bo dobil nazaj dvojno porcijo govna.
Hvala za govna, ampak ne, hvala.
Takoj ko se ti pa nekdo po robu postavi, pa gremo v bran "samo hecal sem se, kaj me napadas, kupec ima vedno prav". Agresiven komentar si napisal, povrhu tega se napacen in neupravicen, za svoja dejanja odgovarjas in ce te nekdo v isten tonu nadere nazaj, ni s tem nic narobe. Sprememi svoj odnos, pa te bodo/bomo tudi ostali bolje tretirali.
Zdej pa imej vsaj tok jajc, da se opravici ali pa sprejmi kritiko, ne pa kot ena picka igrt zrtev.
If you can't handle me at my worst,
you don't deserve me at my best.
Jaz bi predlagal tej inteligenci simulacijo vseh do sedaj znanih družbeno / političnih ureditev. Torej da predlaga zakone, smernice in najbolj pravične rešitve. Me zanima kaj bi bilo po njihovo najboljši model za nas.
Za politiko je še prezgodaj, ampak AI simulacije poenostavljene ekonomije in preprostih vplivov davkov pa so že v pogonu in ponujajo zanimive ugotovitve: https://blog.einstein.ai/the-ai-economi...
Preden se bo kdo zapičil, da to ni real world scenario... Seveda ni. Saj tudi danes csi ekonomisti svoje modele še vedno poenostavljajo, da lahko sploh svoje izračune ven dobijo.
Taksisti delajo napake. Avtonomna vozila jih ne bi.
Avtonomna vozila imajo praktično ničen reakcijski čas.
Oh, you sweet child. Napake so vsepovsod.
Oh, you stupid adult. Mogoče sem se narobe izrazil, zagotovo bodo avtonomna vozila delala bistveno manj napak kot navadni ljudje. Predvsem pa bistveno, bistveno manj kot taksisti, ki na kilometer naredijo od oka 47 napak.
A to pomeni da bo šel trend razvoja sedaj iz nevronskih mrež na takšne agentne sisteme? Sicer pa tole reševanje takšnih zaprtih problemov ni nevem kako navdušojoče, smo še daleč od "prave" pameti.
"Dalo bi se ga napisat boljše, ampak ne veš, kako"?
Saj sem ti napisal v prvem postu. Moral bi dati konkreten primer z labirintom.
Uh, ne, labirint niti slučajno ni dobra primera za to situacijo, ker je povsem drug tip problema, ker nima vmesnih in dodatnih ciljev, ki so del igre in na katerih se tudi gradi reinforcement learning povratna zanka. Problem labirinta v celoti sloni na grajenju notranjega modela, kar pa v primeru iger ni dovolj.
Primera z otrokom, ki mu v praksi poveš, da se konj premika samo po črki L in ne v tri krasne, je daleč najboljša v tem oziru. Če bi šel pa kakorkoli globlje (na primer, kako posamezni agenti počnejo svoje), bi pa moral napisat dodatne tri odstavke in iz novice nardit solato.
A se ti zavedaš, da te je mogoče zaradi lažnivih obtožb o prikritem oglaševanju ovadit?
A zdej boš men, obiskovalcu strani, grozil z ovadbo, ker sem napisal svoje mnenje, kako jaz dojemam novico? Bravo. Nova amerika.
Slabo bereš. Ne grozim z ovadbo, ker bi bila v tvojem primeru totalna izguba časa in energije, poleg tega pa bi jo moral tehnično sprožit Primož, ne jaz.
Samo ponazorit ti hočem, da na internetu z neznansko lahkoto opletaš z obtožbami, ki pa v resnici niso nedolžne in imajo svoje postavke v kazenskem zakoniku. Tako da nehaj delat bedaka iz sebe in če nimaš kaj koristnega za dodat k tematiki, bodi raje tiho.
A to pomeni da bo šel trend razvoja sedaj iz nevronskih mrež na takšne agentne sisteme? Sicer pa tole reševanje takšnih zaprtih problemov ni nevem kako navdušojoče, smo še daleč od "prave" pameti.
Ne samo, da bo vzporedno sodeloval kup različnih agentov, ampak bodo posamezni tekli na različnih tipih nevronskih mrež (konvolucijske vs. spike ipd.).
Suženj je taksist ali pa voznik avtobusa, ki vsak dan vozi iste proge in se mu že blede od dolgčasa po moje. Ti ljudje bi bolj uživali v programiranju robotov kot v tem bedastem monotonem delu, ki ga delajo.
Tole je cinizem, kajne? Veš, obstaja razlog, da se je nekdo odločil, da bo taksist ali voznik busa. In ta razlog običajno leži v intelektualni(ne)sposobnosti programiranja robotov. V socializmu so razmišljali podobno (če ne znaš šraufat avtov, boš direktor komerciale), zato plansko gospodarstvo ni imelo nobene prihodnosti.
Da in ne. Poznam osebo, katerega dream job je biti profesionalni sofer dodeljen k ministru. Vzrok ? ja ne vem, verjetno podaljsek one, ko vozi dober auto, drugace bi vsaj mene, mentalno fentalo, da peljem osebo a na sestanek in sem naslednjih 5 ur na fB, ko cakam da to osebo odpeljem na dru sestanek. V osnovi je cisto mentalni problem, tist populizem low IQ je pri teh osebah relativno majhen.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Po drugi strani pa to dejansko lahko je dream job. Par voženj na dan, dobra plača, pa če imaš tablico ali dobro knjigo, ti ni dolgčas vmes. Bolje kot LPP voznik.
Po drugi strani pa to dejansko lahko je dream job. Par voženj na dan, dobra plača, pa če imaš tablico ali dobro knjigo, ti ni dolgčas vmes. Bolje kot LPP voznik.
Treba je dejasko najti ševilko, kjer so ljudje dejasko v druzbi handikapirani zaradi nizkega IQ. Ne morem trditi da je teh malo, sem pa prepričan da so statistična napaka in izgovarjanje oziroma posploševanje da da zaradi IQ ne morejo biti programerji, je bolj...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Višji IQ statistično korelira z višjim dohodkom. Je pa veliko izjem. Zdej si pa predstavljajte, da višji ko imaš dohodek več otrok imaš. IQ bi se višal na tak način. Zdej je pa glih obratno, višji ko imaš dohodek manj imaš otrok. Človeštvo bo res rabilo AI implantante, ker drgač bomo šli v maloro.
Višji IQ statistično korelira z višjim dohodkom. Je pa veliko izjem. Zdej si pa predstavljajte, da višji ko imaš dohodek več otrok imaš. IQ bi se višal na tak način. Zdej je pa glih obratno, višji ko imaš dohodek manj imaš otrok. Človeštvo bo res rabilo AI implantante, ker drgač bomo šli v maloro.
Višji dohodki niso pogoj za višji IQ. Višji dohodki dajejo samo več možnosti da se otroci izobrazijo. Sedaj pa samo definiraj, katere so te možnosti, ki družinam z nižjimi dohodki onemogočajo da pridejo njihovi potomci do višje izobrazbe. Prosim omeji se na Slovenijo, da ne boš preveč posploševal, ker teh omejitev je v Sloveniji bore malo, ki bi bistveno handikapirale »otroka« da bi prišel do doktorskega naziva. Ena omejitev je sedaj v Coroona lockdownu : računalnik. Ampak to je cca 1 leto, torej ta faktor lahko črtaš.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Višji IQ statistično korelira z višjim dohodkom. Je pa veliko izjem. Zdej si pa predstavljajte, da višji ko imaš dohodek več otrok imaš. IQ bi se višal na tak način. Zdej je pa glih obratno, višji ko imaš dohodek manj imaš otrok. Človeštvo bo res rabilo AI implantante, ker drgač bomo šli v maloro.
Višji dohodki niso pogoj za višji IQ. Višji dohodki dajejo samo več možnosti da se otroci izobrazijo. Sedaj pa samo definiraj, katere so te možnosti, ki družinam z nižjimi dohodki onemogočajo da pridejo njihovi potomci do višje izobrazbe. Prosim omeji se na Slovenijo, da ne boš preveč posploševal, ker teh omejitev je v Sloveniji bore malo, ki bi bistveno handikapirale »otroka« da bi prišel do doktorskega naziva. Ena omejitev je sedaj v Coroona lockdownu : računalnik. Ampak to je cca 1 leto, torej ta faktor lahko črtaš.
Narobe si razumel. Kuall je napisal, da višji IQ običajno (v povprečju) pomeni višji dohodek.
IQ je manj posledica dohodka, malo pa po moje tudi. Baje so pospravljene sobe vzrok za boljše ocene. Če sebe pogledam mi že sam pogled na lepo okolje, v katerem bivam spravi v boljšo voljo, boljša volja pa posledično omogoča lažje razmišljanje. Če imaš več dohodka bo večja verjetnost, da ne boš živel v grdem okolju.
Eh, kdor leta 2020 verjame, da je IQ, ki je več ali manj vanity score, edino, kar šteje pri uspehu v življenju, rabi osvežit svoj pogled na svet. Šteje koliko se znaš prilagajat situacijam v katerih se znajdeš. So pa tudi ljudje z visokim IQ-jem velikokrat handikepirani na področjih, ki so pomembna za uspeh (emocionalna inteligenca etc.).
Eh, kdor leta 2020 verjame, da je IQ, ki je več ali manj vanity score, edino, kar šteje pri uspehu v življenju, rabi osvežit svoj pogled na svet. Šteje koliko se znaš prilagajat situacijam v katerih se znajdeš. So pa tudi ljudje z visokim IQ-jem velikokrat handikepirani na področjih, ki so pomembna za uspeh (emocionalna inteligenca etc.).
