Slo-Tech - Nekateri ste verjetno že slišali za famozno spomladansko sodbo Vrhovnega sodišča, s katero so odločili, da Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) več ni mogoče uporabljati za dostop do dokumentov, ki se nahajajo v sodnih in tožilskih spisih. S tem sta ZDIJZ in njemu sorodni Zakon o medijih (ZMed) v razmerju do sodne veje oblasti praktično odmrla. Pridobiti neko sodbo zaradi priprave novinarskega članka ali pa zato, da bi dobili vpogled v to, kaj si sodstvo misli o vladnih COVID-19 odlokih, je čez noč postalo skoraj nemogoče.
Poglejmo najprej, za kaj je šlo v omenjeni zadevi. Gospa je bila obravnavana v predkazenskem postopku, ovadbo pa je državno tožilstvo zavrglo. Nato je želela pridobiti ovadbo, zato je vložila zahtevo za informacijo javnega značaja, s katero je zahtevala pridobitev ovadbe (o absurdnosti uporabe ZDIJZ za dostop do ovadbe zoper samega sebe na tem mestu ne bi izgubljali besed). Tožilstvo se je odločilo, da ji dokumenta ne da, ker se je dejansko stanje iz ovadbe delno prekriva z zahtevo za preiskavo, ki jo je tožilstvo vložilo na sodišče. Resnici na ljubo - to je najverjetneje tudi razlog, zakaj je ovadbo sploh želela pridobiti. Gospa se je nato obrnila na Informacijskega pooblaščenca, ki ji je pritrdil, Tožilstvo je odločbo izpodbijalo pred Upravnim sodiščem, kjer je propadlo (tehnični termin za izgubljeno tožbo), nakar je vložilo revizijo na Vrhovno sodišče. Kjer je končno uspelo.
Sodna veja oblasti se je zavila v temo in bila ob vsem tem na to še zelo ponosna. Zaverovani v dejstvo, da zaradi svoje ustavno zajamčene neodvisnosti nimajo nobene odgovornosti do ljudstva, v katerega imenu izrekajo svoje sodbe, so v spremljajoči izjavi za javnosti zapisali še, da z njihovo odločitvijo nikakor ni neutemeljeno poseženo v transparentnost sodstva. Čakaj, kako zdaj? No, po njihovo naj bi obstajali tudi drugi mehanizmi za zagotavljanje te transparentnosti. Npr. tako, da greste poslušati sodno obravnavo (no razen sedaj, ko tega zaradi COVID-19 ne smete). Ali s tem, da bodo pa tiste sodbe, za katere oni sami ocenijo, da bi jih bilo treba objaviti, vseeno objavili, pa čeprav ne bo javnost imela nobenega pravnega interesa za dostop do njih (npr. sodbo v zadevi "J.J. proti M.Š.P.", ki so jo mesec dni prej objavili zaradi njene "velike odmevnosti v javnosti").
Če se vam je zdelo, da so bili te sodbe v prvi vrsti najbolj veseli tisti zaposleni v sodstvu, katerih dotedanja naloga je bila odgovarjati na ZDIJZ zahtevke, se seveda niste zmotili. Veselje je bilo prešerno. Po novem jim ZDIJZ zahtevkov sploh ni bilo treba obravnavati. Namesto tega so lahko v vsega nekaj stavkih odpisali, da dokumenta ne dajo, pritožbe pa da se zbirajo v košu za smeti (okrogli fascikel).
Da se takšne dobre ideje širijo hitro, kaže tudi dejstvo, da je razlago iz sodbe posvojilo tudi Ustavno sodišče, ko je nekdo hotel dobiti vse zahteve za presojo ustavnosti, ki so jih sprožili državni organi. Žal jim je potem žur pokvaril Informacijski pooblaščenec, ki je njihovo odločitev razveljavil in jim jo vrnil v ponovno odločanje. Ustavno sodišče namreč ni vajeno, da bi njihove odločitve padale kje drugje kot na ESČP, tako da je bila to še kar blamaža. Franz Kafka bi bil ponosen.
Kot se je torej izkazalo, ustavna pravica do lastnega tempa, ki je je pred leti eden od sodnikov očital izvršilni veji oblasti, vsekakor velja tudi za sodstvo samo.
A če se vrnemo k stvari. Na kakšne argumente pa se je v svoji sodbi opiralo Vrhovno sodišče? V samem bistvu na to, da je preprosto preveč tvegano, da bi sleherniku kar dovolili vpogled v sodni spis, saj je možnosti za zlorabo več kot preveč. Sodni spis namreč vsebuje veliko več kot le sodbo. Tu so vse vloge strank, obtožnica, dokazi, vabila, vročilnice, izvedenska mnenja, zdravniška opravičila ... vsi ti dokumenti so polni občutljivih podatkov, ki nikakor ne smejo pasti v roke javnosti.
A ob že malo bolj podrobnem pogledu se takoj vidi, da je ta argument iz trte izvit. Ustvarjalci ZDIJZ so namreč temeljito poskrbeli, da ne bi v javnost prišli dokumenti, ki tja ne bi spadali. Dokumenti, ki se nanašajo na še tekoče sodne postopke, ali pa postopke kazenskega pregona, so namreč izvzeti, v kolikor bi njihova objava lahko negativno vplivala na te postopke. Prav tako je določena široka izjema zaradi varovanja osebnih podatkov, ki se jo v praksi bere tako široko, da je to že kar absurdno. Če npr. prosite za sodbo v zvezi z poimensko določeno osebo (npr. v zvezi z "J.J."), boste zavrnjeni, ker da zdaj sodbe več ni mogoče anonimizirati na način, da se več ne bi dalo videti, na kaga se nanaša. Če pa prosite za isto sodbo po opravilni številki, jo boste brez večjih težav dobili. Kdo bi to razumel? No, v glavnem: skrbi, da bi kdo na podlagi ZDIJZ dobil kaj preveč, preprosto niso utemeljene. Kvečjemu se namreč dobi kaj premalo ali pa predvsem kaj (tri ali štiri leta) prepozno. Razen seveda, če se sodstvo ali tožilstvo odloči kaj samo objaviti. Kot npr. kazenskeovadbe zoper župane večjih slovenskih občin, zoper katere jim zaradi lastne počasnosti ni uspelo dobiti obsodbe, ali pa sodbe zoper že omenjenega J.J., ker jih ta tako rad kritizira. To je ta enakost pred zakonom.
Na srečo sodišče veliko sodb objavi na spletnih straneh. Skoraj bi rekli, da jih objavi veliko. Vendar že bežen pogled v sodno prakso pokaže, da se ne objavljajo prvostopenjske sodbe, vsekakor se ne objavljajo vse drugostopenjske. K objavi sodb so sodišča zavezana na podlagi Sodnega reda. Objaviti bi bilo treba bistveno več sodb, kot se jih trenutno objavlja, pa tudi vpisnike in podobno. Sodišča te določbe in obveznosti gladko ignorirajo že nekaj let (glej 6. in 7. člen Sodnega reda).
Zakaj so te stvari pomembne
V nekih drugih časih smo imeli državo, ki je imela javni in tajni Uradni list. Javne in tajne predpise. Tajne predpise se je dalo kršiti in to seveda nevede. In potem je sledila tudi tajna sodba. Danes smo v drugih časih, že zdavnaj smo se dogovorili, da se tajnega sodstva ne gremo več. "Sodbe se izrekajo javno", smo zapisali celo v Ustavo -- eno od izhodišč našega pravnega reda. Takrat smo se tudi dogovorili, da lahko vsakdo dobi informacijo javnega značaja. Zato je “prelomna” sodba Vrhovnega sodišča res prelomna.
Transparentnost je temelj na katerem pravna država stoji ali pade. Za zdaj kaže, da ne stoji prav stabilno. Vendar pa se je vladajoča struktura zganila. Sprejeta je bila sprememba 128. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa uporabo ZDIJZ tudi za dokumente iz kazenskih spisov. Prav tako pa so poslanci vladi naložili, naj spremeni ZDIJZ in ji hkrati tudi povedali kako, da ne bo dvoma. Sodbe morajo biti javne. ZDIJZ bo treba popraviti tako, da bo v delu, kjer zakon taksativno navaja, katere informacije javnega značaja je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet, dodajo tudi vse pravnomočne sodbe vseh sodišč na vseh stopnjah, razen zakonsko predvidenih izjem. Ta zahteva je bistveno zahtevnejša od tiste, ki jo postavlja Sodni red. Sodni red namreč ne zahteva objave prav vseh sodb, vsaj ne prvostopenjskih sodb. Kot kaže se stvari spreminjajo.
Želja po manj dela z zahtevnimi strankami, ki vedno nekaj hočejo in po manj dopisovanja z Informacijskim pooblaščencem, se je sodstvu in tožilstvu vrnila kot bumerang. V obraz. Prelomne sodbe pač prelomijo kakšno stvar. Tokrat je to bilo potrpljenje zakonodajne veje oblasti. Danes bi verjetno vsi vpleteni raje omogočili dostop do tiste zavržene ovadbe.
Je to prvi korak v tajno sodstvo? Res postajamo ena kvazi demokracija podobna Madžarski. Vse bi moralo biti javno ker kako je lahko sodba v imenu ljudstva če jo ljudstvo sploh vidt ne sme.
To je dvomljivo, če boš kdaj izgubil kako tožbo in te bo sodnica v sodbi označila za lažnivca (in podobni kretenizmi), brez vsakega dokaza in utemeljitve , kaj pa boš potem ?
Sanhedrin ima pač mokre sanje da pride nazaj na oblast. Kmalu bomo imeli svetovno sodišče ki do celemu planetu vladalo glede na to kaj je za človeštvo dobro (z njihovega vidika seveda).
Je to prvi korak v tajno sodstvo? Res postajamo ena kvazi demokracija podobna Madžarski. Vse bi moralo biti javno ker kako je lahko sodba v imenu ljudstva če jo ljudstvo sploh vidt ne sme.
Halo! Vladavina prava, pa to! Kako si drzneš podvomiti v naše sodstvo, ti janšist, orban, skrajni desničar!
To je dvomljivo, če boš kdaj izgubil kako tožbo in te bo sodnica v sodbi označila za lažnivca (in podobni kretenizmi), brez vsakega dokaza in utemeljitve , kaj pa boš potem ?
Ce zacnes s takimi izhodisci, da so sodisca nepostena, in podobno, potem itak nimas kaj za debatirat. Potem je javnost razsodb najmanjsi problem.
Dejstvo je, da brez neke javne informacije o obsodbah, ljudje ne morejo informirano izbirati s kom se povezujejo. Recimo podpisujes pogodbo z nekim d.o.o., katerega direktor je imel pogojno zaradi goljufije nedavno nazaj. Verjetno bi v tej situaciji trdil, da imas pravico vedet za te obsodbe. Bo tvoja hcerka zacela hodit z enim modelom, in potem jo prefuka, in potem en policaj pripomni da je ta tip ze itak imel 3 razlicne obsodbe zaradi nasilja v druzini. Valda sosedje so vedl, vi pa ne.
Skratka, ce naredimo vse anonimno, potem nekih posledic za take ljudi ni. Mogoce malo zapora, ki pa so v sloveniji kratki, plus itak najprej folk pogojne dobiva itd... al pa folk k odpira d.o.o. nateguje, zapre d.o.o. in odpre novega. Da so vse informacije tajne, nimas ti variante da ves za take majstre.
To je dvomljivo, če boš kdaj izgubil kako tožbo in te bo sodnica v sodbi označila za lažnivca (in podobni kretenizmi), brez vsakega dokaza in utemeljitve , kaj pa boš potem ?
Ce zacnes s takimi izhodisci, da so sodisca nepostena, in podobno, potem itak nimas kaj za debatirat. Potem je javnost razsodb najmanjsi problem.
Imas vec stopenj, imas pritozbe itn. Vse te zadeve so del modernega pravnega sistema. To, da neko obsodbo vidis v tem kontekstu, kot neposteno, kaze na neko nerazumevanje tega kako realnost deluje.
Tu je pac treba pogledati zelo natancno kdaj kaj postane javno. Ko je obosdba pravnomocna? Ko je minil cas za pritozbe?
Pri takih zadevah so vazni detajli in poznavanje vseh pravnih vidikov, ne pa neke pavsalne interpretacije tega kaj je bolj prav.
Ce zacnes s takimi izhodisci, da so sodisca nepostena
To je dejstvo in ne izhodišče.
brez vsakega dokaza in utemeljitve
A to si prebral ? A kater zakon predvideva, da ni treba nečesa dokazat za obsodbo ?
Da so vse informacije tajne, nimas ti variante da veš za take majstre.
In ti imaš čas, da pregeleduješ vse te sodbe in slamanje, da najdeš ravno tega, ki te zanima ? In potem kar verjameš da je to kar tam piše res ? Ah daj no, že en paralamentarec je pred časom vreščal v TV da less than 30 letn smrklje (ki nimajo pojma) sodijo o problemih 70 letnih ljudi. In če je to parlamentarec pogruntal ...
Da sodstvo postane bolj transparentno smo si nekateri prizadevali že pred leti. Spominjam se, kakšna muka je bilo dobiti neko precej pomembno sodbo, ki je razkrila obravnavo prometnih podatkov s strani mobilnih operaterjev v Sloveniji. S tem, da sem imel opravilno številko in vse potrebne podatke.
Sodstvo se je žal prevečkrat postavilo nad pravo. Zato je prav, da sodbe sedaj postajajo javne.
Poleg tega naj bo to dobra šola. Sodstvu se je večkrat dalo priložnost, da stopi korak naprej. Pa je sodstvo zgolj stopalo nazaj in se čedalje bolj zapiralo.
Zdaj ji je doletela pravična kazen (če se izrazim kazenskopravno). Zdaj so zahteve transparentnosti bistveno zahtevnejše od tistega, kar se je sodstvo prosilo v preteklosti.
In tako bo z vsemi, ki niso pripravljeni stopiti korak naprej v transparentnosti. Če se bodo upirali, bo na koncu pač treba udariti s kladivom in stvari postaviti na svoje mesto bolj na trdo.
Podobna zgodba je bila tudi z Ajpesom. In še kom drugim. And who is next?
Transparentnost države je pomembna tema. Tudi za računalničarje, saj so ravno splet in računalniki tista orodja, ki lahko omogočijo bistveno višjo stopnjo transparentnosti države.
Načeloma bi moralo biti tako, da je vse kar počneta DU in JS javno dostopno, z izjemo decidirano tajnih zadev (kazenski postopki, osebni podatki, določene obrambno-varnostne zadeve... ). In to bi moralo biti privzeto, ne opcijsko, na posebno zahtevo po ZDIJZ. Država je last njenih državljanov in prav je, da lastniki vidijo kako se porablja skupen denar, do zadnje pogodbe in do zadnjega centa. Brez transparentnosti ne moremo govoriti o učinkovitem boju proti korupciji.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Žalostno je, da bedni politikanti - levi IN desni, ne razumejo pomena transparentnosti. Na koncu peščica "računalničarjev" doseže večjo transparentnost podatkov, iz katerih se potem med drugim napajajo tudi zgoraj omenjeni politikanti.
Da bi pa "novinarji" Nove24 ali Mladine bili kdaj sposobni speljati kakšno ZDIJZ akcijo je pa žal preveč pričakovati.
Zato ne čudi, da nekateri ne razumejo, da sta politika in tehnologija zelo povezani. Govorim o politiki, ne politikantstvu.
Ne. Za razliko od RTV so fantje tokrat končno dojeli bit problemov v krivosodju. Da ima uničeno fasado, znotraj pa je gnilo. In kot tako potrebuje težke reforme. Seveda, če se bo tega lotil JJ, največji sovražnik krivosodja, ki ga slednji hoče "sfukat" (ne me brisat, točno tako se je izrazil šahist Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča, da mu hebem njegovo revolucionarno pravo), preden bo slednjega prvi, bo tekla kri, MSM bodo z wilkomerkami po hlapčevsko raznosili laži po celem svetu o rastočem fašizmu v Deželi™, doma naredili kolesarsko revolucijo, Šarec pa bo ponovno zagnal papagajsko zakladnico neslanih dovtipov.
Ampak, kdo drug bo dregnil v to grenico? KUL z Damijanom, ki je odkorakal s plesa kot vemo kaj? Z Ehjavcem, izdajalcem svoje lastne družine, ki z vsako novo potezo bolj škoduje Sloveniji?
Kdo?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Masleša se ni tako izrazil in to je samo nabijanje za propagandne namene našega velikega vodje. Vsekakor je res smiselno, da prenovo pravosodja prepustimo kriminalcu, ki je bil verjetno udeležen v 100+ sodnih postopkih v svoji karieri (ali je kdo kdaj preštel?), pri čemer nihče pri zdravi pameti ne more trditi, da so bili čisto vsi politično motivirani. Ne vem, kdaj smo to pozabili, ampak v urejenih normalnih državah politiki odstopajo, ko so vložene ovadbe in sproženi postopki, ali pa jih po hitrem postopku odstavijo, če upajo vztrajati do končne obsodbe.
Masleša se ni tako izrazil in to je samo nabijanje za propagandne namene našega velikega vodje. Vsekakor je res smiselno, da prenovo pravosodja prepustimo kriminalcu, ki je bil verjetno udeležen v 100+ sodnih postopkih v svoji karieri (ali je kdo kdaj preštel?), pri čemer nihče pri zdravi pameti ne more trditi, da so bili čisto vsi politično motivirani. Ne vem, kdaj smo to pozabili, ampak v urejenih normalnih državah politiki odstopajo, ko so vložene ovadbe in sproženi postopki, ali pa jih po hitrem postopku odstavijo, če upajo vztrajati do končne obsodbe.
He, he, he... Vidim da je nekdo tuakj iz Team Erjavec. Če hočejo pravosodje narediti bolj transparentno, se meni zdi to korak naprej.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Žalostno je, da bedni politikanti - levi IN desni, ne razumejo pomena transparentnosti. Na koncu peščica "računalničarjev" doseže večjo transparentnost podatkov, iz katerih se potem med drugim napajajo tudi zgoraj omenjeni politikanti.
Da bi pa "novinarji" Nove24 ali Mladine bili kdaj sposobni speljati kakšno ZDIJZ akcijo je pa žal preveč pričakovati.
Zato ne čudi, da nekateri ne razumejo, da sta politika in tehnologija zelo povezani. Govorim o politiki, ne politikantstvu.
Novinarji bi s tem izgubili svojo ekskluzivnost pridobivanja informacij, in bi morali celo začeti kaj delati, ne samo ubesediti govoric...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Edini medij, ki dejansko zna uporabljati ZDIJZ je Podcrto.si.
Mladina, Nova,... se ne gredo podatkovnega novinarstva. Oni objavljajo dokumente, ki jih je nekdo leaknil, ne, kar so pridobili sami. Pri tem se ne vprašajo zakaj je nekdo dokument leaknil. Mladina tu pa tam še objavi kakšno analizo temelječo na podatkih, Nova včasih kaj klikne po Erarju, ampak za pridobitev podatkov, za to, da podatki sploh so odprti noben od teh ni naredil nič.
To, kar se gredo navijaški mediji tipa Nova in Mladina, je politikantstvo. Je pa res, da je Nova za par razredov slabše trobilo. To so dejansko smeti, človek bi pomislil, da so pisci ušli iz kakšnega zaprtega oddelka Trstenjačnične klinike...
To, da nekdo doseže, da so podatki odprti, da so članki napisani na analizi teh podatkov, to, dragi moji sta pa politika in novinarstvo v pravem pomenu besede. Takih novinarjev je pri nas peščica, politikov pa sploh nič.
Še celo vlada sprejema ukrepe na pamet, brez podatkov in mimo stroke.
Zato ne čudi odpor do odpiranja podatkov tudi na tehnološkem forumu. Pač, odraz okolja kjer živimo.
Če imaš pregledne podatke, še posebej o tokovih denarja in s tem povezanimi pogodbami, potem je težje ribariti v kalnem in zlahka dokažeš koruptivne prakse kot je recimo ta, da npr. ena žilna opornica na Švedskem stane 200 €, isto žilno opornico pa UKC pri slovenskemu posredniškemu podjetju plačuje 1.200 €.
Pa ne gre samo za korupcijo. Če nimaš jasno preglednih podatkov, ne moreš učinkovito nadzirati porabe, ne moreš učinkovito načrtovati nabav in investicij in ne moreš ustrezno načrtovati strategije razvoja sistema. In potem se čudimo, da kot lokalne skupnosti in kot država cepetamo skoraj na mestu.
Vsak, ki je kadarkoli delal z bazami podatkov ve, da 'garbage in' pomeni 'garbage out'. Takšne razmere ustrezajo samo tistim, ki se s tem okoriščajo, politično in/ali materialno. Vsi ostali imamo zaradi tega izključno škodo in ta se meri v stotinah milijonov in milijardah. Stotinah milijonov in milijardah nujno potrebnih za razvoj.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Mimogrede, zdaj bi se lahko počasi nehalo jokati in pavšalno stresati očitke.
Na voljo je kar precej baz in novinarji ter zainteresirana javnost bi se lahko zakopala v te baze in skušala neke pavšalne očitke in politikantske trditve dokazati.
Par idej: - politično kadrovanje in razdeljevanje dodatkov (obstaja baza vseh javnih uslužbencev s plačnimi razredi in dodatki) - "krivosodje" (objava sodb bo omogočila tekstovno analizo sodb s podobnimi okoliščinami in različnimi izrečenimi kaznimi) - sprememba vlade vpliva na porabo javnega denarja (Erar baza je javno dostopna, čez to, bi bilo treba spustiti par anomaly detection metod) - analiza kapitalsko povezanih podjetij, ki obvladujejo posamezne občine preko razpisov (baza javnih naročil, poslovni register,...)
In tako dalje. Poglejte samo kaj sta dva študenta naredila iz baze tehničnih pregledov. Dejansko sta naredila ogromen korak h urejanju trga rabljenih avtomobilov. Dva študenta!
Samo verjamem, da en pisunček na Novi, ki je včeraj še hvalil Erjavca, danes ga pa po nareku napada, v svoji kognitivni disonanci ni sposoben razmišljati malo širše...
Verjetno imaš prav, vendar dvomim, da bo prav veliko zanimanja za izdelavo teh pregledov, če ne bo nihče naročil, predložil virov podatkov, in, še najpomembneje, sfinanciral. Kar se tiče izdelave s strani javnih uslužbencev (kot na primer S...) ali študentov v tem primeru, pa 👍. Takšne visokoleteče ideje, da bi s tem posredno pomagali še najbolj zasebnemu sektorju (se pravi do sedaj deprivilegiranemu delu) samemu po sebi, pa dvomim, da bodo obrodile kakšne posebne rezultate.
Če pa je potrebno samo še moralna spodbuda in je večina stvari naštudiranih, pa (resno) predlagam, da povabiš morebitno zainteresirane v kakšno bolj definirano obliko sodelovanja (pro bono, jasno), kjer so izhodišča (vir podatkov in dostop) že pripravljena. To je, kar se tiče izvedbe na tehničnem nivoju.
Na samem vsebinskem nivoju mora voditi nekdo, ki ima konkretne ideje, zna navigirati med službami JS in ima bolj konkretne izkušnje.
Mimogrede, zdaj bi se lahko počasi nehalo jokati in pavšalno stresati očitke.
Ne vem ali je to letelo name. To tematiko spremljam že kar nekaj časa in je zame vedno bila ena od temeljnih politik, za katero bi se morali zavzemati Pirati.
Vendar iz lastnih izkušenj vem, da danes še vedno ni nobenega velikega efekta tudi, če s podatki dokažeš neučinkovitost in nesmotrnost porabe. Naredijo nekaj pro-forma, te odstranijo in nadaljujejo po starem. Podobno kot zgodba o žilnih opornicah. Se je proces nabav v UKC kaj spremenil?
Skratka, dokler ne bo razumevanja za to problematiko in široke podpore, ne bo resnih premikov. In resnih premikov ne bo, dokler se bomo samo delili na leve in desne namesto, da bi se pogovarjali vsaj o politikah, ki so v skupnem interesu.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Ni letelo na nikogar osebno. Se opravičujem, če je nastal tak vtis.
Glede baz podatkov, če je kdo kaj bolj konkretno zainteresiran, se lahko pogovorimo. Določene baze podatkov (recimo o javnih uslužbencih, poslovni register,...) imam sicer stare verzije, vem pa, kako bi DIJZ pridobil sveže baze.
Namreč, pri precej teh stvareh je tako, da je treba znati pravilno vprašati, sploh Ajpes ne želi sodelovati in se je treba pritožiti, itd. Kar traja cca. 3 mesece, pisanje pritožb, sklicevanje na različne zakone,...
Skratka, če ima kdo konkretno idejo kaj bi naredil in me prepriča, da je resen, sem pripravljen investirati svoj čas in znanje v pridobitev podatkov.
Se sicer strinjam, da pogosto ni nobenega velikega efekta tudi, če s podatki dokažeš neučinkovitost in nesmotrnost porabe. Ampak to ne more biti izgovor, da nič ne naredimo. Prvi korak je, da se s podatki dokaže neučinkovitost in nesmotrnost porabe, potem pa dalje.
Se sicer strinjam, da pogosto ni nobenega velikega efekta tudi, če s podatki dokažeš neučinkovitost in nesmotrnost porabe. Ampak to ne more biti izgovor, da nič ne naredimo. Prvi korak je, da se s podatki dokaže neučinkovitost in nesmotrnost porabe, potem pa dalje.
Vse 5. Se strinjam. Boj je pomemben, četudi je težak. Bistvo mojega mnenja je, da reč ni lahka in bo še težja, če se bomo fokusirali na razlike in propagando, s katero nas zasipavajo oblastniki namesto, da bi se ukvarjali z res pomembnimi zadevami kot so poraba javnega denarja, kompetentnost in kvaliteta dela javnih uslužbencev itn. kajti to predstavlja pomembnejši del ogrodja delovanja naše družbe. Če je to izkrivljeno, potem tudi vse ostalo ne more biti bistveno boljše.
Pa smo bili pred leti s Supervizorjem že na boljšem a je bil za nekoga moteč, tako kot je za sodno oblast moteč mehanizem, ki bi pokazal nekaj, kar je v našem sodstvu zelo pogosto, namreč odstopanje od uveljavljene sodne prakse v primerih, ki so si v bistvenem podobni. To je že tako težko dokazovati, še toliko težje, če nimaš ustreznih podatkov. Da do tega prihaja pa sta najverjetnejši dve razlagi, da gre bodisi za koruptivno ravnanje ali precejšnjo nesposobnost sodnikov in sodnic, ki to počnejo.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Predlagam potem, da se pripravi nek portal (ali kaj je dandanes primerno), kjer se napiše cilje (želene in izvedljive projekte), dosegljivo dokumentacijo, prioritete, morda api in generičen web prikazovalnik, (samo) na enem mestu definirane vire, translacije in interpretacije, priporočene tehnologije, tasks tracker...
Za pripravo večine vsebinskega, vsaj v tem trenutku - Matthai?
Če smem predlagati...da bi takšne zadeve dobile politično podporo in svoje mesto v zakonih, je najustreznejša pot - politika. Meni so bili po tej tematiki vedno najbližje Pirati, kot ne-klasična ideološka stranka vendar pa lahko katerakoli politična stranka postane nosilec teh idej. Še bolje pa je, če ljudje te ideje povezano promovirajo v različnih strankah.
Brez ustrezne politične podpore se lahko že dosežen napredek odvije nazaj. Res pa je, da ko del ljudi pridobi neko znanje in spoznanje, jih je težko od-učiti tistega, kar so videli in zaznali kot dobro.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Avtor članka naj se javi, da je pripravljen zastonj razviti odprto-kodni informacijski sistem, ki ga bodo lahko (tudi prvostopenjska) sodišča s pridom izkoriščala za množično posredovanje avtomatsko anonimiziranih sodb zainteresiranim posameznikom, če mu je tako zelo do transparentnosti sodstva. Saj smo ja effing slo-tech, mar ne?
Ce zacnes s takimi izhodisci, da so sodisca nepostena, in podobno, potem itak nimas kaj za debatirat. Potem je javnost razsodb najmanjsi problem.
To je dejansko edini komentar, ki je potreben pod tole "novico".
No, še eden, ki bi raje omejeval. Sodišča so že delno objavljala anonimizirane sodbe. In četudi bi to delali ročno, to ne zahteva tako hudičevo veliko dela, da bi bili stroški razlog za skrivanje podatkov. Pa niso problem stroški ali aplikacije temveč dejstvo, da gospodi s sodišč ni po godu, da se jim gleda pod prste.
Tisto, kar sem prej razlagal, v bistvu pomeni, da lahko kakšnih 40-50 ljudi, ki imajo glede transparentnosti države podobno mnenje, vpliva na stališče kakšne stranke ali pa odločilno vpliva na stališče kakšne manjše stranke ala Pirati, Dobra država ipd.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Ja, ja.. Pomanjkanje in preobremenitev obstoječega kadra po sodiščih nima nič s to tematiko. Folk, ki sodišča še od daleč nikoli ni videl, bi pa nalagal nove in nove zadolžitve. Ja kako, če pa še obstoječih ne zmorejo? Bodo že, kajneda? Če ne oni pa pripravniki...
Kot sem rekel. Javite se in sami naredite nekaj v smeri izboljšanja transparentnosti sodišč, če vam je toliko do tega. Najlažje je udrihat po grdih, grdih sodnikih/tožilcih, ker so zalega tega sveta, leni, ker skrivajo in ne vem kaj še vse. Zakonodajalec se jim pa med tem smeji v faco, ker on pa res nikoli ni kriv za take sodbe, kot je omenjena zgoraj. On pa res ne.
Torej, ideje. 1) ISPAP baza plač in dodatkov javnih uslužbencev. Podatki so sicer anonimizirani, se pa vidi uniq ID, delovno mesto in vse dodatke ter osnovno plačo. Iz tega se da videti spremembe dodatkov ko se npr. zamenja predstojnik, karierno pot posameznika (znotraj javne uprave), menjave ljudi in napredovanja ko se zamenja predstojnik...
2) Tožilski vpisniki, katera kazniva dejanja obravnavajo tožilci, kako hitro delajo, kvaliteta tožilskega dela, itd... če bi to povezali še s sodbami, bi bila bomba. Vem da se da te vpisnike povezati tudi s policijsko evidenco kaznivih dejanj, ampak pridobiti tiste podatke od policije bi bila pa tudi zabavna naloga. Bi pa v tem primeru imel celo pot - od zaznave kaznivega dejanja s strani policije, do tega, kako so zadevo obravnavali na tožilstvu in kako se je razpletlo na sodišču. Tukaj kar vidim cel kup zanimivih analiz, ki bi se jih dalo narediti.
Glede anonimizacije sodb, smo pa s sodelavci pred časom naredili tole: https://telefoncek.si/static/2016/06/Ta... (ne vem pa koliko se zadeva trenutno dejansko uporablja na sodiščih)
Za javna naročila smo naredili tudi neko orodje, ki ugotavlja anomalije v javnih naročilih in Erar podatkih. Lepo se vidi kako prihaja do anomalij ob menjavi vlad, ob raznih izrednih dogodkih (naravne nesreče,...), vidi se vendor lock-in, vidi se slaba konkurenčnost pri javnih naročilih v bolnišnicah... imamo podatke za več EU držav in je tudi v tujini podobna slika kot pri nas. Sem pa prepričan, da bi se dalo naš izdelek še precej izboljšati. Mi smo se pač fokusirali na machine learnig tehnike.
Zanimiva bi bila tudi hobotnica Poslovnega registra, Erarja, seznamov omejitev poslovanja in kandidatnih list na volitvah. Samo to sem prepričan, da bi vsi skočili v luft zaradi groznih posegov v zasebnost...
GDPR v principu prepoveduje sestavljanje in kombiniranje podatkov iz javno dostopnih baz z namenom identifikacije posameznikov. Kaj šele iz nejavnih baz....
Kar bi naredili bi osebne podatke uporabili zgolj za povezovanje neosebnih entitet.
Konkretno: oseba A kandidira na strankarski listi B. Lista B dobi večino v občinskem svetu, vendar oseba A ni izvoljena (kandidirala je na koncu liste). Vendar pa ima oseba A tudi podjetje C. In po volitvah to podjetje začne na veliko poslovati z občino.
Tukaj nas ne zanima oseba A. Zanima pa nas povezava: podjetje C (v lasti osebe A), je po volitvah začelo poslovati z občino, to pa zato, ker je oseba A kandidirala na strankarski listi B, ki je na volitvah dobila večino. Torej povezava B - C.
Drug primer. Register lobistov je javen. Lobistični stiki so javni. Imena funkcionarjev so javna. Poslovni register (lastniki podjetij) je javen. Poslovanje podjetij z državo je javno. Lahko bi vizualizirali te povezave.
No, v bistvu smo to že naredili.
Samo en majčken problem je bil.
Pooblaščenka je bila mnenja, da imen lobistov zaradi varstva osebnih podatkov ne smemo javno objaviti (čeprav je baza lobističnih stikov javna!), zato v vizualizaciji omrežja ti podatki niso prikazani. Tik pred zaključkom projekta vizualizacije lobističnih stikov smo namreč od Informacijskega pooblaščenca dobili mnenje o tem, da zaradi varovanja osebnih podatkov ni dovoljena objava osebnih podatkov oziroma imen lobistov.
Lobiranje je sicer izvajanje nejavnega vplivanja na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so dejavni na področjih oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Po mojem mnenju bi morali biti vsi vplivi interesnih organizacij in skupin na demokratični proces in javne politike visoko transparentni, saj lahko nejavni vplivi ogrožajo bistvo demokracije.
Ampak IPRS je bil drugačnega mnenja. Taisti IPRS, ki je bil mnenja, da so odločbe CSD o otroških dokladah romkinje Elke Strojan javni. O, da.
Jaz sem takrat predlagal, da gremo z IPRS v sodni spor, ampak so ostali rekli da ni denarja za legal fund.
V glavnem... tudi to bi lahko posodobili z novimi podatki. Takrat nam KPK ni hotel dati baze lobističnih stikov v elektronski obliki, pač pa smo dobili goro listov, ki pa so jih potem prostovoljci pretipkali. Danes so ti podatki na voljo v strojno berljivi obliki.
Tukaj žal ne gre tako enostavno. Varstvo osebnih podatkov je ena od glavnih vrednot in take ideje so lahko še tako dobronamerne, pa vseeno neizvedljive. Načelo GDPR-ja je, da če iz kombiniranja obstoječih podatkovnih zbirk ustvariš novo podatkovno zbirko osebnih podatkov, potem za to potrebuješ ustrezno pravno podlago. Vsi podatki se vedno zbirajo (in včaasih objavljajo) za točno določen namen, če pa ti nekaj skombiniraš skupaj pa to delaš z drugačnimi nameni, kot je predvideno in zato taka nova baza ni zakonita, celo če je ne objaviš. Tukaj nič ne zagovarjam IPRS-ja, ki ima svoje težave... to kar praviš, je čisto izvedljivo, ampak če že, bi to morali početi KPK in podobne institucije, ki so po zakonu dolžni vršiti nadzor nad porabo javnega denarja, pod točno določenimi zakonskimi pogoji.
Sicer pa, če greš v politiko, si javna osebnost, imaš tudi pravico do pozabe?
Kučan, kot bivši predsednik? Se mora pozabit njegove funkcije? Ali pa Bajuk, da ne bomo pristranski.
Matej, kapo dol za napisano in narejeno. Ali si že razmišljal, da bi omogočil donacije v podporo tvojemu in takšnemu delu na podoben način kot ima to 'Pod črto'? Če že, kje to najdem?
@ unilseptij Google & Co. imajo o nas nepredstavljivo količino informacij, in to ne zaradi dobronamernih namenov. Tukaj pa problematiziraš reči, ki bi jih 'dober gospodar' (država) morala že zdavnaj sama urediti, tako zakonsko kot na izvedbeni ravni. Gre za javni interes, za transparentnost, ki omejuje korupcijo in nepoštene prakse, ki v končni fazi uničujejo življenja večine državljanov.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
LOL, zdaj berem, da Hojs (a ni ta papak že odstopil) grozi, da bo javno objavil plače policistov?
Očitno tip ne ve, da je ISPAP baza javna. In da so plače javnih uslužbencev javne po zakonu. Sramota, da je tak tip minister...
Bi se pa dalo narediti lep prikazovalnik podatkov o plačah po organih, sektorjih, trende, itd... Celo podporo za scenarije tipa "kaj se zgodi, če medicinskim sestram dvignemo plačo za x%", itd...
Znotraj določenih podsistemov države se to itaq že počne ampak običajno za delavce, ne pa za 'bolj občutljive zadeve' kot so nabave, vzdrževanja ipd.
Brez takšnih analiz se lahko spremembe delajo samo na slepo, rezultati pa so temu podobni. Spomnim se, da se je nekoč odločalo ali naj se določenim javnim uslužbencem za prevoz na delo plača kilometrina ali vozovnica za javni promet in ko se je naredila primerjalna analiza na dejanskih podatkih za določeno preteklo obdobje se je takoj pokazalo katera varianta je za delodajalca bolj gospodarna.
"Težav ne moremo reševati z isto miselnostjo,
kot smo jo imeli, ko smo jih ustvarili."
A. Einstein
Je javna ja, samo da ljudje mislijo, da če je nek policaj v 25. plačilnem razredu, da je blizu minimalca, če greš gledaš ISPAP, jih ima pa večina 3000 bruto in čez. Javna ali ne, ljudje, tudi novinarji, tega ne gledajo.
1 Aug-20 92282 ZDRAVSTVENI DOM Osnovno varstvo Nova Gorica B017334 DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA, E018023 VIŠJI ZDRAVNIK SPECIALIST PPD1 24.096,34 24.096,34
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
