Ministri Sveta Evrope za hrvaščino, nemščino in srbščino kot manjšinske jezike v Sloveniji

hr_natakar je 23. sep 2020 ob 21:14 izjavil:

Ce bi uvedli za spremembo jezik resnice, bi v tem primeru podpisal tudi za marsovscino. Ni pomembno kater jezik je ce vas lazejo v vseh jezikih tega sveta. Se najboljsa bi bila telepatija. Ampak to ne bodo dopustili, teslina znanja, ker bi resnica prisla na dan.

Pripadniki različnih jezikovnih skupnosti za ohranjanje in razvoj svojega jezika skrbijo predvsem v okviru društev, preko društev pa si tudi prizadevajo za uveljavljanje zakonsko določenih pravic in za spremembe pravne ureditve, ki bi jim olajšale ohranjanje kulturne identitete in jezika. Predvsem številčno večje in v slovenskem prostoru dlje časa prisotne skupnosti (pripadniki bivših jugoslovanskih republik in nemško govoreča etnična skupnost) si želijo, da bi jim Republika Slovenija priznala status narodnih manjšin. Korak k aktivnejšemu urejanju teh pravic je bil narejen že leta 2011, ko je bila v Državnem zboru sprejeta Deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

JEZIKOVNA POLITIKA
Jezikovnopolitične zaveze Republike Slovenije, povezane s temi jezikovnimi skupnostmi, so v letih 2014 do 2018 naslednje:

• spodbuja učenje in rabo slovenskega jezika med pripadniki različnih jezikovnih skupnosti,
• pripadnikom manjšin, priseljencem in vsem drugim tujcem, ki prihajajo v Republiko Slovenijo in ostajajo daljši čas, zagotovlja pravico do uporabe svojega lastnega jezika in kulture,
• upošteva specifične potrebe otrok in mladih priseljencev, ki vstopajo v slovenski izobraževalni sistem in jim slovenščina predstavlja drugi ali tuji jezik,
• skrbi za promocijo učenja slovenščine pri odraslih, ki jim slovenščina predstavlja drugi ali tuji jezik,
• bo omogočila lažji dostop do učenja slovenščine tudi priseljencem iz držav Evropske unije,
• skrbi za širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini kot drugem in tujem jeziku,
• bo poskrbela za ukrepe, ki bodo sistemsko vzpostavili boljše možnosti za učenje prvega/maternega jezika tudi za priseljence in manjšinske skupnosti na tistih področjih, kjer tako potrebo zazna država ali lokalna skupnost,
• zagotavlja pogoje za učinkovito jezikovno in siceršnjo družbeno integracijo govorcev manjšinskih jezikov,
• skrbi za izdelavo jezikovnih priročnikov za govorce, ki jim slovenščina ni materni jezik, in
• spodbuja aplikativne raziskave s področja jezikov manjšin in raziskave o govorcih slovenščine kot drugega jezika, njihovi jezikovni zmožnosti, sporazumevalnih potrebah in stališčih.

Nemci v Sloveniji: ostali so samo ostanki ostankov
Po popisu leta 1991 je bilo kar 50 odstotkov ali 368 oseb, ki so se opredelile za avstrijsko in nemško narodnost, priseljenih iz tujine. Kar 64 odstotkov ali 995 oseb z nemškim maternim jezikom je bilo rojenih v tujini.

Drugačne podatke navaja avstrijski zgodovinar Stefan Karner. K 1813 osebam, ki so leta 1991 pri popisu navedle nemščino kot materni jezik, dodaja 2000 oseb oziroma okoli 2,2 odstotka tistih, ki se pri popisu leta 1991 niso deklarirali glede narodne pripadnosti. Tako dobi številko 3800, ki naj bi ustrezala številu nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, čeprav že sam opozori na problematičnost izračuna te številke. »Karner je pri svojem proučevanju Nemcev v Sloveniji te 'našel' in potrdil, da v Sloveniji obstaja nemška manjšina, pa čeprav še tako majhna,« pravi Danijel Grafenauer.