Bilo je kratko, bilo je sladko

Nekakšen spin-off Partnerski odnos

Ko se tako slabi dve desetletji pozneje spomnim svojih študentskih let ne morem mimo tega, da si priznam, da so bila tisto bolj ali manj G.O.A.T. leta življenja - kot se je kasneje izkazalo (poleg sweet seventeen in morda še eno krajše obdobje v drugi polovici 25ih).

1. človek še ni obremenjen s preteklostjo in slabšimi odločitvami - imaš še bolj čisto glavo. To je ena večjih razlik med 20 in 30 letnikom.
2. mlad človek ima še vse pred sabo, si na prelomnici med otroškostjo in odraslostjo.
3. kljub vsemu, da si dal v 20 letih življenja že nekaj čez, je še vedno bilo vsako leto nekaj novega in drugačnega. Vedno je bilo pričakovanje nekaj novega. Ko si v službi pač furaš službo iz dneva v dan in to je to - vse postane neka rutina pa nima veze ali si v fabrki ali kirurg v UKC.
4. vsak dan si lahko spoznaval nov folk, v nekem obdobju sem imel v bistvu 4 družbe: eno v domačem kraju, dve v Ljubljani in še nekaj mojstrov iz srednje, s katerimi smo se vsake toliko ulili in šli na kak piknik. Veliko, veliko chill-anja. Enourni chat po telefonu vsake par dni z bratrancem o 100 in eni stvari mi je sploh ostalo v spominu :D
5. takrat se nam je seveda zdelo, kako nam je na čase težko in podobno. V resnici nam je bilo precej luštno. Bile so sladke skrbi.
6. ko se je študiralo se je tudi resno študiralo, ravno tisto obdobje je bolj ali manj precej kritično za nadaljevanje kariere.
7. na žalost je precej hitro zadeva tudi minila (to obdobje traja samo nekaj let) in človek hitro preide iz mladih let v srednje življenjsko obdobje.
8. še živi starši, stari starši pri veliki večini.

Tudi vam kdaj zajadrajo misli v zlata leta mladosti, ko ste imeli še vse pred sabo, ko ste mislili, da lahko lastnoročno premikate gore, z nekim pravljičnim pričakovanjem?

Smells like teen spirit
Da bi lahko možgane preklopil na tisti čas za kakšen dan bi bilo epsko

Pri meni zaenkrat vse kaže, da bo druga polovica 20-ih goat. Zaenkrat je bilo zelo meh, veliko zapravljenega časa, momentov, butastih odločitev, ... Saj je bilo kul, ampak tisto tapravo šele prihaja, zdaj veliko bolje poznam samega sebe in vem "kako živeti". Res je, da je fizično zdravje drugačno, če ga primerjaš, ko si star 40, vsekakor pa se sam ne bom spominjal študentskih let kot goat let. Verjetno je odvisno kaj si sam želiš od življenja. Ali pa sem še prešmrkljav, da bi lahko trenutno pametoval o tem.

@Vazelin, če imaš otroka/e, koliko si bil star, ko si dobil prvega?

Zanimiva tema. Tudi meni se je ta čas zdel nekako magičen, a se ne bi vračal nazaj.

BigWhale je 17. maj 2020 ob 09:41 izjavil:

Ok, boomer. :> Celo zivljenje je samo to kako si nastimas mindset in kako se pustis ujeti v neke vzorce. V mladosti pa ni blo nic magicnega in nicesar taksnega h cemur bi se z nekim pretiranim navdusenjem zelel vrniti.

Strah pred slabimi odlocitvami? Kaksnimi slabimi odlocitvami? Ce si vsaj malo pri zdravi pameti potem je pravzaprav nemogoce sprejemati slabe odlocitve. Ko so odlocas o stvareh pretehtas informacije in podatke, ki jih imas na voljo in se na podlagi teh stvari odlocis za neko moznost. Vsaka odlocitev je boljsa od stagnacije in vegetiranja v limbu. :)

No ja... če nič drugega je v mladosti magično to, da telo ZMORE... najboljši 20 letniki so boljši od tudi najboljših 45 letnikov =)

Mato989 je 17. maj 2020 ob 09:44 izjavil:

BigWhale je 17. maj 2020 ob 09:41 izjavil:

Ok, boomer. :> Celo zivljenje je samo to kako si nastimas mindset in kako se pustis ujeti v neke vzorce. V mladosti pa ni blo nic magicnega in nicesar taksnega h cemur bi se z nekim pretiranim navdusenjem zelel vrniti.

Strah pred slabimi odlocitvami? Kaksnimi slabimi odlocitvami? Ce si vsaj malo pri zdravi pameti potem je pravzaprav nemogoce sprejemati slabe odlocitve. Ko so odlocas o stvareh pretehtas informacije in podatke, ki jih imas na voljo in se na podlagi teh stvari odlocis za neko moznost. Vsaka odlocitev je boljsa od stagnacije in vegetiranja v limbu. :)

No ja... če nič drugega je v mladosti magično to, da telo ZMORE... najboljši 20 letniki so boljši od tudi najboljših 45 letnikov =)

Odvisno. V boksu stejejo izkusnje. Gevorg Petrosyan je se danes fenomen.

Bluefish sem podal tvoje brisanje v pritozbe. Prosim za odgovor.

@OP

Jah. Res je. Več drame je bilo.
Ampak, ne vem, če bi se vrnil. Some things are maybe better just left as they are.

Vazelin: Stanje na tekočem računu se v lajfu dostikrat obrne, a mladost se tvoja nikdar več ne vrne.
Rad bi povedal, da Teziji niso poanta življenja in da si moraš spremeniti vsaj podpis, če ne celo komplet življenjski nazor.

Ko bi se le mladi zavedali, kako pomembna so leta od 16 do 25. V tem odbobju si namreč ustvariš temelje z celo življenje, tako socialno, zdravstveno, kot materialno. Obdobje, ko se najlažje uči in prilagaja, mladi, v prevelikem številu sfrčkajo in potem trpijo skozi celo preostalo življenje.

Starši praviloma ne znajo svojih otrok pravilno usmerjat, saj jih ne glede na njihove sposobnosti, temveč na podlagi svojih neizpetih sanj.
Glavnina vzgoje, ki jo starš da svojim potomcem je od 1.-ega dne do 6.-7.-ega leta, od tam naprej pa samo še pravilno usmerjanje.
Večina staršev sili otroke v stvari, ki otroke obremenjujejo in ne zadovoljujejo, tako glede uspehov, kot želja.
In potem dobimo ogromno mladine, ki je nezadovoljna sama s seboj in drugimi, nima ciljev, brezvoljna, išče izpopolnitev v lažnih zadovoljstvih (pijača, droge, žuriranja,....), namesto, da bi se z veseljem trudili, dosečt cilje, ki so si jih postavili.

Potem pa pridejo pozna 20.-ta in ugotovijo da jih smer šolanja ne zadovoljuje, da je posel, ki so ga sami izbrali mučenje, da materialno stanje, kljub letom porabljenih za študij, ni tako, kot so ga potiho načrtovali in skoraj upravičeno pričakovali, večina jih še vedno živi v hotel mama, stiki z drugim spolom, za ustvarjat družino, so slabi in pomanjkljivi, nekaterim kljub temu rata ustvarit družino in so zopet nezadovoljni, ker se morajo zakreditirat, medsebojni odnosi trpijo, časa za vzgojo otrok ni, hobijev je vedno manj, družba se umika, saj enostavno zmanjkuje časa,.....

Potem pa zelo hitro pridejo 40.-ta in čez, je nekaj družin že razpadlo, tiste, ki so ostale, imajo probleme z nepravilno vzgajanimi, oziroma z nevzgojenimi otroci, sicer se večini visoko izobraženim finančno stanje precej izboljša ali si najdejo dobre službe v tujini, večina pa nima kaj pokazati in so polni frustracij in jeze, na vse živo in mrtvo v svoji okolici, samo tega ne premorejo, da bi z avtoanalizo ugotovili, kje so ga usrali in v osnovi spremenili svoj način življenja in vrednot. Začnejo se pogostejša obdobja depresij, pri nekaterih se pojavijo prve kronične bolezni, ampak življenje gre dalje.

Pridejo nora 50-ta leta, ko ženske počasi prijemlje mena, moške pa želja po mladosti in nakupu cabria. V tem času se razidejo še tisti pari, ki so skupaj trpeli zaradi otrok, bolezni so že v velikem razcvetu, nekaj tablet dnevno pa praksa.
Potem se čaka samo še 60.-ta in čim prejšnjo upokojitev in potem životarjenje do bridkega konca.

Nekoč mi je nekdo dejal, veš sekunde se vlečejo, leta pa odbesedno bežijo in prav je imel.

Nekateri pa smo imeli to srečo, da smo izbrali pravo šolanje, dodali še izven šolska učenja, dobili idealno partnerko, nekako na lahek način ujeli nepremičnino, dobili dobro službo po le nekaj poizkusih, ko se je začel propad socialističnega gospodarstva, izbrali pravo smer za lastno dejavnost in prišli v penzijo, čili in zdravi.
Ko se ozrem nazaj, se vsakega obdobja spominjam z veseljem, ker vem, da sem ga preživel odlično, ga izkoristil za lastno rast, dosegel v življenju to, da sem z življenjem 100%-no zadovoljen in nebi menjal čisto nič.

Bilo je vsega zadosti in nobene stvari toliko, da bi se je naveličal, vedno vesel, družaben in zdrav. Tudi, če je Bog, v kar sicer ne verjamem, se ne bom nikoli bal njegove sodbe, saj vem, da sem in živim veliko bolj všečno njegovim željam, kot marsikateri zagret vernik, če prav se nisem odpovedoval ničemur in sem življenje, tako kot učijo na daljnem vzhodu, jemal z največjo žlico.

Imaš prav, da so študentska leta najboljša. Motiš se v vzrokih, kot ljudje zelo radi delajo, da določijo napačne vzroke stvarem. Glavni vzrok zakaj so študentska leta tako dobra so LETA / GENETIKA. Ko odrastemo imamo največ energije, motivacije in dobrega počutja, ker je tako prav, da kaj dosežemo v življenju, ker če ne takrat kdaj potem. Tako smo genetsko ustvarjeni. Drugi manjši vzrok je končno dočakanje svobode po letih diktature, ko ti odrasli nonstop serjejo po glavi, ko si otrok.

Vse je v glavi in najboljše je tko kot Solatko bit zadovoljen sam s sabo in z lajfom, ker spreminjati za nazaj pač ne moreš.

tak način razmišljanja je sigurno daleč daleč najboljši. Samo moraš to met v sebi. Eni so stalno nezadovoljni, ne znajo užvat življenja, vedno neka borba, v večini primerov brezvezna.

Če kakšen mlad to bere in si misli, kako je v "starosti" circa 40let zanič, kot sem si jaz mislil: naj te potolažim,. da je veliko bolje kot si misliš. da bo. Stari imajo tisti bolj mučen izraz na obrazu, počasneje se premikajo in potem mislilš, kako trpijo. Ni čisto tako.
En največjih minusov starosti je, da so čustva manj intenzivna, tako so tudi razne igre,zabave in filmi veliko manj zanimivi v starosti. Je pa delo bolj prijetno. Tako da mladost je za igro, starost pa za delo, če povzamemo. Ne preveč delat v mladosti, bolj pametno je izkoristena, če se igraš/sanjariš/zabavaš, ker bo za delo dovolj časa v "starosti"

ITT: Doomerji ki se niso zavedali vzvodov, ki ti jih ponudijo dvajseta ter jih zabili do konca s obsesivnimi prezpredmetnimi spolnimi nasladami,
kurjenju zdravih sklepov ter hrbtenice, se pustili specializirati v eni vedi ter ne razširiti obzorja ter si odpirati vrata s zares široko družbo
ter strateškim postavljanjem vez in prijateljstev ter niso lotili popravljati kompulzivnih nagibov kot je popivanje, kajenje, drkanje dokler so
možgani še možni integriranja sprememb.
30 in sem šele začel živeti. Tržna vrednost bi vam ja morala rasti z leti, kaj je zdaj to fantje?

Pri meni je bila prelomnica, ko so prišli otroci - konec dvajsetih. Občutka, kako je bilo prej sploh ne pomnem več, vem pa, da je odgovornost za srečo in blagostanje otroka popolnoma spremenila pravila igre.

V drugi polovici 20ih se sprašujem zgolj to. Ali je ta taprava, in ali bom zmožen z njo preživet preostanek življenja. Ljudje se s časom spremenimo. Za nazaj pa nebi spremenil veliko, edino rad bi ponovil kako žurko iz zgodnjih 20ih, ko smo se ga napili kot opice brez vseh skrbi. Sedaj se dobimo zvečer, spijemo 2 pivi in gremo dam, kjer smo tepeni od svojih žena

pero50 - Se ne upaš vzeti žene s seboj?
Mene niso nikoli tepli, samo opozorilo, da, če se bo to prevečkrat dogajalo, bodo pred vrati kufri.

Od 18. pa do nekje 27. leta so bila zame najbolj bedna leta. Začenši s sporom z najboljšimi frendi ever, v nadaljevanju z vsem drekom s faksa in na koncu z izgubljanjem časa z bednim folkom. Potem pa lahko rečem, da se je začelo tisto, kar piše za prav to obdobje. Torej brezskrbno jemanje življenja z veliko žlico. Zdaj pri 43., ko imam družino, priznam, da ni tako lahko. So pa zato druge stvari, ki dajejo temu prednost in čar.

energetik je 18. maj 2020 ob 08:50 izjavil:

TheBlueOne je 18. maj 2020 ob 08:01 izjavil:

Vazelin je 16. maj 2020 ob 19:23 izjavil:

Ko se tako slabi dve desetletji pozneje spomnim svojih študentskih let ne morem mimo tega, da si priznam, da so bila tisto bolj ali manj G.O.A.T. leta življenja - kot se je kasneje izkazalo (poleg sweet seventeen in morda še eno krajše obdobje v drugi polovici 25ih).

Meni se ne zdi niti priblino tako. Pravzaprav vidim tista leta bolj stran vrzen cas kot kaj drugega.

Zakaj so 20eta bolj beda

- Pijancevanj in naziranja niti ne maram, sem pa takrat to pocel, ker so vsi in ker sem se podil za puncami.
- Nimas jasnih prioritet kaj sploh z zvezami, torej tudi tiste, s kateremi imas odnos je bil nek perpleksen odnos, kjer nikomur ni bilo jasno, kaj tocno bi.
- Sicer sem tudi sluzil preko studenta in bil OK situiran ampak je vse skupaj vseeno bil drobiz. Sicer ima studentska kripa in deljenje stanovanja z x osebami svoj car ampak ne zamenjam za svojo hiso, normalen avto.
- Slabe droge
- Solas se brezciljno, brezvoljno, ker ne ves kaj ti sploh kaj pomaga.
- Tezi ti lahko vsak, ki ima pet minut casa. Od starih, do profesorjev itn.
- Ker ne ves prakticno nic o svoji prihodnosti in se sekiras za neumnosti je tudi zivljenje bolj naporno vtistem danem trenutku. Sicer za nazaj lahko gledas na to nostalgicno, ampak realnost je taka, da mladistniki delajo zaradi teh bedarij tudi samomore, kar te mora spomnit, da cetudi je na papirju ta mladost super, se pogosto ne cuti tako.

Ko odrastes pa si lepo postimas neko kamot realnost. Edini minus je, da se riziko zdravstvenih tezav z leti povecuje.

Podobno tudi jaz. Zdaj blizu 40-tim se mi zdi predvsem, da sem v 20ih letih zapravil ogromno svojega časa. Je res, da sem takrat končal faks, se zaposlil in si s partnerko zrihtal začasno stanovanje, pa vendar sem zihr v sumi vsaj 2 leti zapravil za špile, filme in podobno bluzenje. Zdaj mi nikakor ne gre v glavo, da takrat nisem izkoristil tistega enormnega prostega časa da bi več treniral na biciklu (zdaj si komaj utrgam 2h/teden), laufal, se kaj novega naučil, se več ukvarjal s hobiji itd.
Po drugi strani imam zdaj rešen stanovanjski problem, brez kredita, denar se počasi nabira. So pa druge fore, večino časa se ukvarjam z otroci, dostava v šole, vrtce, k zdravnikom, non stop bolniške za otroke in leta letijo.
Leta so pričela leteti ob štartu zaposlitve, enormen pospešek pa so leta pričela ob rojstvu otrok, to je nenormalno. Prva se je ravno rodila, pa je zdaj že 7.
Aja, pa v 20ih se sam sebi zdiš nesmrten, zdaj se prekleto zavedaš, da si dal mimo verjetno že pol življenja. Sploh ker ti v tem času verjetno pomrejo vsi stari starši oz. na žalost kakšen od staršev.

Kaksno neumnost si pa tu spisal... Zal ti je da si porabil cas za spile in tv namesto za hobije... Kaj pa so spili ce ne hobi nekoga... Si ti trpel zraven pod priailo wtf...

energetik je 18. maj 2020 ob 09:47 izjavil:

Jasno da so bili hobi, ampak tak, da nimaš nič od njega. Zdaj npr. bi se mi zdelo idiotsko skuriti 3h za nek špil. Človek se pač spremeni.

Seveda imas od spila... Veselje, sreco, lahko tudi dobro zgosbo kot iz knjige kot je recimo red dead redemption 2...

Moj kolega ima od kolesarjenja vsak dan samo zjebane kolene danes pri 30tih

Ja, tudi meni so igre v resnici izguba casa, bi pricakoval, da dobim placano za igranje, ali pa da je kak api, da lahko avtomatiziram igranje in obcasno pogledam stanje, nastavim parametre... Fajn so mi kaksne flight/dive/sail simulacije; pa ena rts - cnc g+zh.

obraba...

Od cesa, ce pa ni nobenega udarca, impakta na kolena...

PrihajaNodi je 18. maj 2020 ob 10:15 izjavil:

obraba...

Od cesa, ce pa ni nobenega udarca, impakta na kolena...

Pa kaj ti misliš da se mora udarjat da se znuca... če ti vsak dan delaš na tone kilometrov se pač sklepi obrabijo (lahko) tip se je vozil na šiht vsak dan s kolesom v drugo mesto, in še gonil popoldan...in ker je preforsiral so se mu natrgale krizne vezi in znucala kolena...zdaj ga pod določenim kotom ko pritisne pedalo ZASKELI in zaboli...

Invictus je 18. maj 2020 ob 11:17 izjavil:

Mato989 je 18. maj 2020 ob 10:13 izjavil:

PrihajaNodi je 18. maj 2020 ob 10:04 izjavil:

Kako imas lahko od kolesa unicena kolena? Tek ok.

obraba...

Ob obrabi kolen SE PRIPOROČA kolesarjenje, ti pa nakladaš, da jih uničuje ?!?!?!?!

seveda jih uničuje na dolgi rok... ob obrabi kolen se PRIPOROČA kolesarjenje NAMESTO drugih aktivnosti to je res, ampak to ne pomeni da pretirano kolesarjenje dodatno ne obrabi sklepov in vsega...

ravno obratno je

sklepe z redno gibanjem zascitimo pred obrabo ker potem misice sklep v pravi legi nosijo

se maratonci nimajo take probleme s sklepom kot tisti ki samo sedi celi dan in v kolenu in v hrbtenici in drugi

tone31 je 18. maj 2020 ob 11:28 izjavil:

ravno obratno je

sklepe z redno gibanjem zascitimo pred obrabo ker potem misice sklep v pravi legi nosijo

se maratonci nimajo take probleme s sklepom kot tisti ki samo sedi celi dan in v kolenu in v hrbtenici in drugi

Noben me ne bo prepričal, da je pretiravanje koristno