Bilo je kratko, bilo je sladko

Seveda, kot tudi pretežke utezi. Vsak sport je skodljiv, ce ne poslušaš telesa.

Se mi zdi da v koncni fazi dokler nisi res star ali bolan zadeve lahko gredo na boljse. Lahko pa se zafrknes in ti je tezko, potem pa morda vidis preteklost kot boljso realnost.

Ce kdo vidi preteklost toliko lepso je to morda mili alarm, da je treba kaj spremeniti.

Ce ni escapisma, potem je to delo, ne hobi.

Če prav razumem je model užival v igranju iger in se mu sedaj, 10 let kasneje ne zdi več dober hobi?

Vazelin je 18. maj 2020 ob 12:11 izjavil:

Če prav razumem je model užival v igranju iger in se mu sedaj, 10 let kasneje ne zdi več dober hobi?

Jaz sem isto užival, potem pa sem ugotovil, da je bila bolj oblika escapisma in sem raje izbral bolj kvaliteten hobi, čas igranja iger pa zreduciral na minimum. Zdaj mi je žal, da sem takrat "zapravil" toliko časa za igre. Odvisno od človeka, pri drugih hobijih sem našel dosti večjo zadovoljstvo.

A escapism je kakšna nova psovka, na osnovi pizde morda?

Cruz je 18. maj 2020 ob 12:14 izjavil:

Vazelin je 18. maj 2020 ob 12:11 izjavil:

Če prav razumem je model užival v igranju iger in se mu sedaj, 10 let kasneje ne zdi več dober hobi?

Jaz sem isto užival, potem pa sem ugotovil, da je bila bolj oblika escapisma in sem raje izbral bolj kvaliteten hobi, čas igranja iger pa zreduciral na minimum. Zdaj mi je žal, da sem takrat "zapravil" toliko časa za igre. Odvisno od človeka, pri drugih hobijih sem našel dosti večjo zadovoljstvo.

Tako nekako sem mislil, ja. Nek escape je bil, pozabiš na vse, igraš par ur, ne rečem da ni bilo luštno. In potem prideš iz bajte in vidiš, da se je medtem zunaj odvijalo življenje.

Mah da igraš igre je kot da bi rekel da gledaš filme; pa lahko gledaš dokumentarne ; risane ; družinske; fantazijske al pa akcijske . Pa je čist neki druzga vse to. Lahk bereš knjige pa so to o kama sutri, o veri; zgodovini; fantaziji; romantiki; potopisih; strojništvu; humanizmu; računalniških jezikih; tujih jezikih; ni da ni. Vse je knjiga ampak odvisno je predvsem o tematike knjige. Tematika je tista stvar ki določi bistvo aktivnosti. Igranje iger je lahko dobro; zdravo; sprostitveno; al pa je obsesivno; nenasitno; obsedeno; agresivno; jezno; zasvojeno. Pač odvisno od človeka kako se igranja loti. Če ostale stvari štimajo je tud igranje iger lahko plus ne pa minus. Odvisno do človeka.

Drgač pa osebno mislm da nikoli nisem imel sladka leta al kak bi temu reku. Že od rane mladosti sem doživljal pasivno agresivnost; večkrat tud odkrito agresijo za vsako malenkost k sem jo počel; sam obstoj je bil vedno kritiziran in vedno se mi je zdelo da moram upravičevati svoj obstoj pri nenehnih vprašanjih doma; aha kaj si pa dons počel? Si kakšno oceno dobil? A cvek si dobil? - vstavi 2-3 urno razpravo nonstop o tem kak bo tvoja prihodnost uničena z nenehnimi ponavljanji; ko že misliš da je konec se spet začne ; ni konca - . V šoli pa si glavna atrakcija ker si naiven in verjameš v ljudi; ker nenehno zbadanje ; vsak poskus samozavesti uničen ne gledee na vztrajnost; vedno grejo čez vse samo da ti jo zbijejo in so oni "frajerji" k se "hecajo iz tebe". No evo pol sredna šola ; isto sranje; mčkn mn ampak tud velik večja zahtevnost pri učenju in vsemu; za pač nekoga ki ima zbito samozavest in učenja nikol ni uspel usvojiti ker mu je to predstavljalo nočno moro; če se vedno znova pojavi nova oseba ki te v kot stiska pač ne morš drgač kot imet nočno moro. Pritisk če je stalen ni vzpodbuda; je breme; nenehen stres ki se dela kot da je stanje normalnega pa čeprav ni. Hočš roko v miru držat pa se ti trese; normalno ješ; piješ; se giblješ; ne piješ; kadiš; uživaš substanc pa imaš to. Ne morš normalno razmišljat ker vedno vse razmišljaš s strani drugih.

Pol ko končno se starši nehajo toliko vtikati vate; prideš do službe z mizerno plačo in občasnimi obsojanji češ sej smo ti govoril da se bolj potrud pri izobrazbi da boš boljšo službo dobil ( ja z vsem skp ste mi sam samozavest pobral; hvala za to res. v vsaki bedariji vidm zakaj neki ne bi uspel zahvaljajoč nenehnemu opozarjanju na to kaj vse gre lahk narobe pri vsaki stvari ). Bi šel drugam pa si ne morm privoščit. Plačujem svoj sorazmerni delež skupnih stroškov deljen na tri dele; sorojenec; starši; jaz. Kar je treba nardit okol hiše večinoma tud jz nardim. Tko da vsaj korist imajo od mene.
Ja ok sem mal pojamral ampak dobr sej grem skoz življenje; živim; ampak ni pa ravno prijetno nikol bilo. Vedno so ble skrbi pa siljenje že od rane mladosti da čim prej odrastem. Vsake poletne počitnice: "delat pejt".

Sam ja kaj hočm rečt je da jz ne poznam tega: sladkih let; tega ni blo pr men nikol. Imam pa več notranjega miru kot prej tko da mogoče je to še najbližje sladkih let do zdej. Čeprav je še vedno bolj ko ne nočna mora.

energetik je 18. maj 2020 ob 08:50 izjavil:

TheBlueOne je 18. maj 2020 ob 08:01 izjavil:

Vazelin je 16. maj 2020 ob 19:23 izjavil:

Ko se tako slabi dve desetletji pozneje spomnim svojih študentskih let ne morem mimo tega, da si priznam, da so bila tisto bolj ali manj G.O.A.T. leta življenja - kot se je kasneje izkazalo (poleg sweet seventeen in morda še eno krajše obdobje v drugi polovici 25ih).

Meni se ne zdi niti priblino tako. Pravzaprav vidim tista leta bolj stran vrzen cas kot kaj drugega.

Zakaj so 20eta bolj beda

- Pijancevanj in naziranja niti ne maram, sem pa takrat to pocel, ker so vsi in ker sem se podil za puncami.
- Nimas jasnih prioritet kaj sploh z zvezami, torej tudi tiste, s kateremi imas odnos je bil nek perpleksen odnos, kjer nikomur ni bilo jasno, kaj tocno bi.
- Sicer sem tudi sluzil preko studenta in bil OK situiran ampak je vse skupaj vseeno bil drobiz. Sicer ima studentska kripa in deljenje stanovanja z x osebami svoj car ampak ne zamenjam za svojo hiso, normalen avto.
- Slabe droge
- Solas se brezciljno, brezvoljno, ker ne ves kaj ti sploh kaj pomaga.
- Tezi ti lahko vsak, ki ima pet minut casa. Od starih, do profesorjev itn.
- Ker ne ves prakticno nic o svoji prihodnosti in se sekiras za neumnosti je tudi zivljenje bolj naporno vtistem danem trenutku. Sicer za nazaj lahko gledas na to nostalgicno, ampak realnost je taka, da mladistniki delajo zaradi teh bedarij tudi samomore, kar te mora spomnit, da cetudi je na papirju ta mladost super, se pogosto ne cuti tako.

Ko odrastes pa si lepo postimas neko kamot realnost. Edini minus je, da se riziko zdravstvenih tezav z leti povecuje.

Podobno tudi jaz. Zdaj blizu 40-tim se mi zdi predvsem, da sem v 20ih letih zapravil ogromno svojega časa. Je res, da sem takrat končal faks, se zaposlil in si s partnerko zrihtal začasno stanovanje, pa vendar sem zihr v sumi vsaj 2 leti zapravil za špile, filme in podobno bluzenje. Zdaj mi nikakor ne gre v glavo, da takrat nisem izkoristil tistega enormnega prostega časa da bi več treniral na biciklu (zdaj si komaj utrgam 2h/teden), laufal, se kaj novega naučil, se več ukvarjal s hobiji itd.
Po drugi strani imam zdaj rešen stanovanjski problem, brez kredita, denar se počasi nabira. So pa druge fore, večino časa se ukvarjam z otroci, dostava v šole, vrtce, k zdravnikom, non stop bolniške za otroke in leta letijo.
Leta so pričela leteti ob štartu zaposlitve, enormen pospešek pa so leta pričela ob rojstvu otrok, to je nenormalno. Prva se je ravno rodila, pa je zdaj že 7.
Aja, pa v 20ih se sam sebi zdiš nesmrten, zdaj se prekleto zavedaš, da si dal mimo verjetno že pol življenja. Sploh ker ti v tem času verjetno pomrejo vsi stari starši oz. na žalost kakšen od staršev.

Sam to bom reku, če si takrat užival ob igranju potem je to dobro zapravljen čas ;). Enako je to kot če kupiš avto za 14k in začneš razmišljat kaj vse dobiš za 14k

Tudi dementni se spominjajo 40 let nazaj, samo kaj ko pozabijo, kaj si jim govoril pred 5 minutami lmao

Cruz je 18. maj 2020 ob 12:09 izjavil:

TheBlueOne je 18. maj 2020 ob 12:05 izjavil:

Ce ni escapisma, potem je to delo, ne hobi.

Dobro je imeti oboje, tako aktivni kot pasivni hobi. :) Je pa tako, da te aktivni hobiji na dolgi rok bolj izpolnjujejo in nagrajujejo.

Dobro že, ampak še zmeraj pa je igranje iger in gledanje TV HOBI... in ne igranje iger ni PASIVNI HOBI, TV pa je... pri igranju pa si aktiven, celo raziskave so, kako igralci FPSjev imajo bolj izostren vid in prej zaznavajo gibanje kot drugi ljudje...

Senior Dev je 18. maj 2020 ob 20:42 izjavil:

Igralci videoigric imajo oster vid vse življenje, porno igralci pa imajo trdega vse življenje.

D

fak to morate res biti hepani

ce si iz quake se naucil filozosfke nauke potem si fukjen

smo imeli takega tudi mi v soli pa je on tudi taki zgubar zdaj ko ti

Še dobro, da mam še leto do prvega četrt stoletja. Zanimiva tema za deževen študentski #stayhome dan.

Je sladko, ne rečem. Sem kar izkoristil tale leta za velik stvari. V karanteni sem se spravil urejat vse podatke in pošiljal sošolcem iz OŠ in gimnazije slike ter video material... Sem se počutil že res starega.
Se pa sprašujem, kako bom recimo brez domače pomoči pršov kdaj do kake bajte. Če si navajen bajte, je enosobno stanovanje šok. Zame je to tko, k da bi me poslal v zapor. Pa še brez vrta. Groza. In to me zdej čaka verjetno. In spet, ko bom mel šiht (načeloma ne bo slab, pa vseeno) - krediti zdaj skoraj z 100% obrestno mero. Se prav vzamem 100k, odplačujem pa 190k. +Kaj bom s 100k?! Uglavnem, predvsem mi ni in ni jasno, kako so si včasih vsi nardili bajte. Od mojih kolegov z vasi (rob LJ) so vsi fotri in matere nardil svoje bajte. Pa to bajte s po 250kvadratov po tamalm. Vsi k pa zdaj delajo - al je en štuk v obstoječih bajtah, al pa najemniško stanovanje. Če majo mal več, pol sem pa tja kdo kupi ornk stanovanja. Da bi si pa kdo bajto naredu, pa ne. Uglavnem, zdi se mi, da se zdej študentska leta morda loh živijo bolj "čezmejno polno", je blo pa definitivno laži si pred 20 let kučo nardit.

ce rabite visji standard lahko dobite na dva nacina

lahko se ubijate z vec dela

lahko bolj pravicnejse razdelite ustvarjeno bogastvo med delavne in investitorje

flameir je 19. maj 2020 ob 12:35 izjavil:

Je sladko, ne rečem. Sem kar izkoristil tale leta za velik stvari. V karanteni sem se spravil urejat vse podatke in pošiljal sošolcem iz OŠ in gimnazije slike ter video material... Sem se počutil že res starega.
Se pa sprašujem, kako bom recimo brez domače pomoči pršov kdaj do kake bajte. Če si navajen bajte, je enosobno stanovanje šok. Zame je to tko, k da bi me poslal v zapor. Pa še brez vrta. Groza. In to me zdej čaka verjetno. In spet, ko bom mel šiht (načeloma ne bo slab, pa vseeno) - krediti zdaj skoraj z 100% obrestno mero. Se prav vzamem 100k, odplačujem pa 190k. +Kaj bom s 100k?! Uglavnem, predvsem mi ni in ni jasno, kako so si včasih vsi nardili bajte. Od mojih kolegov z vasi (rob LJ) so vsi fotri in matere nardil svoje bajte. Pa to bajte s po 250kvadratov po tamalm. Vsi k pa zdaj delajo - al je en štuk v obstoječih bajtah, al pa najemniško stanovanje. Če majo mal več, pol sem pa tja kdo kupi ornk stanovanja. Da bi si pa kdo bajto naredu, pa ne. Uglavnem, zdi se mi, da se zdej študentska leta morda loh živijo bolj "čezmejno polno", je blo pa definitivno laži si pred 20 let kučo nardit.

Imaš v eni drugi temi - nabavi poceni parcelo, pridobi papirje in si postavi kontejnersko hiško.
Sicer pa - enako sem razmišljal, ko sem bil toliko star. Vendar če imaš punco in oba normalen šiht, se skupno nabere v 5 letih hitro preko 100k, če seveda nimaš najemnine in ne živiš na veliki nogi. Se splača ostati doma, kolikor časa gre in si deliti stroške. Če si sam, bo pa težka, oz. kakšna blokovska luknja ali pa stara bajta v vukojebini.
Sicer pa ti kar malce zavidam, eni smo se v času covid odlokov doma skoraj pretrgali s službo in otroki, nekateri pa skoraj niste vedeli kaj početi...

Včas če si sam lopato znal vrtet pa motiko si preverjeno zaslužil za stanovanje in vikend.

Danes pa če znaš lopato vrtet in motiko se ti pa lahko samo nasmejejo, kak bedak si.

Ampak nauk vsega tega je je*anje brezposelnih k znajo delat z lopato, ne znajo pa kaj več kot to. Pa preverjeno bi radi delal z lopato.

energetik - Cena kvadratnega metra stanovanjske površine, je bila dvakrat višja, kot m2 v Avstriji (podatki iz prve roke, ker sem delal za zavarovalnico Prima-Grawe), vendar so bili krediti, ki so nakup omogočali, bila je sosedska pomoč, ki ti je skoraj brez kreditov, v parih letih (do takrat si bil v najemiškem stanovanju firme ali državnem) omogočila gradnjo gradu (vse hiše so bile predimenzionirane, saj je bila cena skoraj enaka za 100n2 ali 3 etažno hišo 400m2, razlika je bila samo v ceni materiala za stene in plošče), potem pa se jih je počasi še leta opremljalo.

Imel si sigurno službo, nadpovprečno plačo (več kot 70%-ov zaposlenih) in seveda kredite brez R, ampak to so imeli tudi I, A, D,..., danes pa imaš take kredite za nakup novega avtomobila.

In seveda, študentom ni bilo potrebno delat, saj so jih starši b.p. finančno podpirali - jaz sem sinu plačeval stroške (garsonjera je bila last punce), njeni so ju futral in sta lepo v miru dokončala faks (sin je kljub temu veliko delal preko ŠS, vendar je bila to njegova želja po neodvisnosti, ne pa pogoj, da bi sploh lahko).