Dedovanje

2% davka na promet nepremicnine bos profitiral naceloma, ce se ze na zapuscinski dogovorite da en dedic izplaca drugega (namesto naknadnega odkupa enega dedica od drugega). Ampak tak dogovor bo tezko speljat ze kar na prvi razpravi, ze zarad birokracije kak sele faktor tega da vas ne bo sodnica tam gledala da se pred njo pogajate za ceno ko se prvic vidite...

Tak da jaz bi vseeno priporocal da se lepo zmenite da se cimprej razdeli 1/4+3/4 na prvi razpravi. Da se cimprej zapuscinska zakljuci in se nato dogovarjate kasneje sami.

Lahko se zmenite za odkup, lahko pa tudi za skupno prodajo. Ce preskocite odkup in greste direkt v skupno prodajo prihranite tako cas kot 2% davka na promet na odkupljen delez (ker bi moral ta delez dvakrat menjati lastnika, prvic za odkup in drugi za prodajo in bi obakrat bil 2% davek), ampak po drugi strani ce obstaja skrb da bo en dedic kompliciral pri skupni prodaji je lahko tudi bolj safe da se gre v odkup in nato tisti ki je odkupil prodaja sam.

GregiB je 15. jan 2025 ob 10:27 izjavil:

Lonsarg je 15. jan 2025 ob 00:53 izjavil:

Lahko se zmenite za odkup, lahko pa tudi za skupno prodajo.

Sej tole men ni čist jasno pri tem dediču... Pravi, da hoče vse clean, noče nikogar nategnit, hoče prodat... Naj se zadeva zakonsko razdeli na 3/4 + 1/4, tako se vpiše v ZK in nato pač na trgu nastopita 2 prodajalca skupaj, kupnina (in vsi nastali stroški) pa se razdeli po enakem deležu... Why complicate???

Zato ker lahko naletiš na neodzivnega solastnika, ki ga recimo ne bo ko bo treba podpisati kaj pri notarju. Sploh če ta solastnik živi na drugem, koncu Slovenije. Ker se lahko premisli in ne želi prodaje, ti pa obtičiš z ničvrednimi 3/4 stanovanja za katerega moraš plačevati stroške in po novem tudi verjetno visok davek. Mogoče, ker bo mislil, da se mora stanovanje prodati za več denarja kot je kdorkoli pripravljen dati zanj in si spet na ničvrednih 3/4. ki so ti samo v breme.

Recimo toliko na prvo žogo, pa je razlogov verjetno še nebroj .

Utk je 15. jan 2025 ob 11:48 izjavil:

Tak, ki te hoče zafrkavat, ti tudi 1/4 deleža ne bo prodal. Vsaj ne "enostavno".

Točno tako.

Kot BlackAdder pravi

- poanta izplačila 1/4 deleža je v hitrosti celotnega postopka in posledično prodaje, saj tudi pri praznem stanovanju nastajajo nezanemarljivi fiksni stroški.

Zapuščinskega postopka vnaprejšnje izplačilo drugemu dediču postopka ne bi pohitrilo čisto nič. Postopek bo popolnoma enak, če bo en dedič dobil celo stanovanje, ali pa dva vsak svoj delež.

Tudi vpisa v Zemljiško knjigo to ne bo čisto nič pohitrilo. Posledično tudi prodaje ne bo pohitrilo.

Vnaprejšnji odkupa 1/4 ima v bistvu samo dve prednosti - drugi dedič se ne bo mogel premisliti in stanovanje bo mogoče prodano za višjo ceno od ocenjene.

Po drugi strani pa se bo mogoče prodalo po nižji ceni (sicer manj verjetno).

Za OP bi bilo najbolj enostavno in najhitreje, če drugemu dediču ponudijo prodajo svojega 3/4 deleža. Na zapuščinski razpravi se svojemu deležu odpovedo in ne bo se jim treba ukvarjati s prodajo stanovanja. Čista zmaga

Najbolj poštena možnost pa je, da se na zapuščinski razpravi stanovanje razdeli in nato oba dediča skupaj prodata.

alekskac - Če je dokazal, da si za njega vedel in si ga zavestno zamolčal ali nisi dal njegovih podatkov v smrtovnico, če prav si vedel zanj in vedel za njegove podatke, sicer pa ne. Ti lahko povem iz prve roke.

alekskac je 15. jan 2025 ob 14:24 izjavil:

solatko je 11. jan 2025 ob 15:00 izjavil:

Poziv se obesi na oglasno desko sodišča in je že naslednji dan prekrit z drugimi, tako, da moraš vedet, da si dedič in se v roku oglasiš. Po tem roku, če ni odziva, je tvoja žena edini dedič.

Malo morgen, mene je polbrat, za katerega nismo vedeli, iztožil za delež po 9 letih od končane razprave ... Dedovanja ne izključi da je razprava zaključena. Edino postopek je drugačen za dediča, ki ni bil udeležen v postopku dedovanja, civilna tožba ostalih dedičev za dedovanje je.

Škoda časa, ker še ni bilo teme v kateri solatko ne bi prodajal megle ali si preprosto izmisli neke neumnosti.

Legon je 16. jan 2025 ob 05:58 izjavil:

Zakaj spet lažeš?

Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke.

Absolutni zastaralni rok za uveljavljanje pravice kot zakoniti dedič je 10 let od trenutka smrti oziroma razglasitve oporoke.

Ne laže, saj je napisal 9 let...

Legon je 16. jan 2025 ob 07:31 izjavil:

Zakaj se je treba funkcionalno nepismenim oglašat v temi? Vsaj poglej komu sem odgovqrajal preden tako neumnost blekneš.

Ker obtožuješ po nepotrebnem...

In to ljudi, ki so šli postopek skozi.

Okapi je 15. jan 2025 ob 12:51 izjavil:

Zapuščinskega postopka vnaprejšnje izplačilo drugemu dediču postopka ne bi pohitrilo čisto nič. Postopek bo popolnoma enak, če bo en dedič dobil celo stanovanje, ali pa dva vsak svoj delež.

Tudi vpisa v Zemljiško knjigo to ne bo čisto nič pohitrilo. Posledično tudi prodaje ne bo pohitrilo.

Eh, Okapi, realnost te kar nekajkrat demantira. Lahko ti navedem dejanski primer: dva dediča, vsak pol po zakonu. Dogovorila sta se, da naj sodnik 15 dni počaka z izdajo sklepa o dedovanju, tako da bo lahko A plačal B-ju njegov polovični delež, A pa bo postal dedič zapuščine v celoti. A-ja je denar žulil in je še isti dan šel plačat B-ju njegov delež. B je naslednji dan prejel kupnino in čez dva dni poslal sodišču dopis, da je res prejel kupnino in da vse deuje A. Sodnik je nato čez nekaj dni izdal sklep o dedovanju, s katerim je B postal dedič do celote, čez nekaj dni je sklep romal v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. Ker je bil prvi dedni red, sta samo plačala takso, vpis v ZK pa je bil izveden po uradni dolžnostiVse skupaj je trajalo 1 mesec in par dni. Hitreje skoraj ne gre, zadeva pa je bila celovito rešena.

Če bi si razdelila stanovanje na pol in bi se to vpisalo v zemljiško knjigo, bi morala poiskati kupca, čakati, da nekoga najdeta, se strinjati glede kupnine... vse pod pogojem, da sta solastnika povsem soglasna. Ko ne bi bila, bi se vse skupaj zavleklo, komplikacij je lahko malo morje, niti si ne zmoremo vsega predstavljati.Isti stroški bi za prodajalci bili edino v primeru, da bi vse stroške prevalila na kupca. Če bosta prodala dražje, kot je bilo ocenjeno v zapuščini, bosta morala plačati davek... Eh, brez veze.

Eh, Okapi, pa menda je ja lažje vse skupaj, če prodaja en sam. Lahko da si kasneje premisli in sploh ne proda, ampak daje v najem, hrani za svoje otroke... Tudi naša pravna filozofija je mnenja, da je solastnina nekaj ne ravno dobrega, zato nepravdni postopek omogoča razdružitev nepremičnin.

Ti si napisal, da hočete stanovanje prodati, ne imeti v 100% lasti.

1/4 dedič se mora s prodajo strinjati v vsakem primeru, ne glede na to, ali dobi svoj delež pred ali po zapuščinski razpravi. Stanovanja ne boste čisto nič hitreje prodali, če bosta oba dediča prodajala soglasno skupaj, ali pa ga bo prodajal en sam lastnik.

Samo upate lahko, da je ta drugi dedič takšne sorte, da ne bo hotel svoje 1/4 izkoristit za to, da bo zanjo iztržil 1/3 vrednosti stanovanja (vedoč, da brez njegovega soglasja stanovanje ne boste mogli prav hitro prodati).

delavec44 je 17. jan 2025 ob 06:50 izjavil:

Kaj pa veš. Tudi kupec bo raje kupil od enega lastnika, čim sta 2 so lahko že komplikacije.

Nobenega problema ni, če je pri prodajalcih soglasje... Za kupca je ama čisto vseeno. Namesto, da kupnino nakaže na en TRR, nakaže na dva (ali več), primopredajni zapisnik pa lahko podpiše eden od prodajalcev...

Idiotski kupec lahko poiskusi zbijati ceno, ti mu pa rečeš naj odpeketa s takimi neumnostmi. Zaradi tega ni nepremičnina nič slabša ali karkoli.

Ceno lahko zbijaš, če od enega lastnika kupuješ samo njegov delež, ker tu so pa res sami problemi.

Furbo je 23. jan 2025 ob 09:54 izjavil:

Idiotski kupec lahko poiskusi zbijati ceno, ti mu pa rečeš naj odpeketa s takimi neumnostmi. Zaradi tega ni nepremičnina nič slabša ali karkoli.

Ceno lahko zbijaš, če od enega lastnika kupuješ samo njegov delež, ker tu so pa res sami problemi.

Ne bi rekel, da je to idiotsko, pač poskusiš.

Ne boš verjel kaj kupci probavajo in kake predloge ti dajejo, ko prodajaš nepremičnino.

Pač "ako prodže, prodže"...

Darina je pri pri dediscini najveckrat sranje. Ali izrocilna pogodba (ce se vsi dedici strinjajo) ali pa klasicna oporoka. Sinova po oporoki ne rabita dobit enako vredne nepremicnine. Ce sta dva sinova (nujna deddica) potem mora vsak odnijundobit vsaj 25% vsega premozenja. Tako da ce nista nepremicnini tako drasticno razlicni je resitev z oporoka povsem enostavna.

Mozno je sicer tudi tako kot opisujes, ampak je pri darilnih naceloma vec mahinacij, ki lahko zakomplicirajo postopek. Ce se en sin strinja drug pa ne, je opcija tudi da se podari prvemu sinu, potem se pa to dejstvo zavede v oporoki.

Ce se kateri od dedicev ne strinja, pa tako ali tako ostane samo oporoka. Prisilit nekoga da sprejme darilno pogodbo ne mores.

Darilne ne bi svetoval, so lahko kasnejši zapleti.
Izročilna + preužitek (čimbolj podrobno napisati pravice in dolžnosti), strinjati in podpisati se morajo vsi dediči.

Ce je to edino premozenje in sta samo dva nujnja dedica, potem je to naceloma to. Pazit je pac treba da vsak od nujnih dedicev dobi 25% vsega.

Ce hoces da ni problemov se da v oporoko vse, tudi denar na banki itd. (da ne bo sodisce "ugibalo" po kakem kljucu je pisec oporoke hotel ostalo premozenje deliti). Ampak ja glede tistega kar je v oporoki v vsakem primeru ni tezav.

Nujni delez ki je polovico obicnega deleza je edina omejitev, vse ostalo v oporoki je prosto po presernu.

CyberDuck je 24. mar 2025 ob 11:30 izjavil:

To je načeloma to, pač kar je na banki itd. to se deli po tem ali? Torej z oporoko kjer dobi vsak 25% ne mora po smrti en od njiju zahtevati izravnano ali pa kaj podobnega?

Naceloma je dobro vse razdelit v oporoki. Da se ne pise vsake malenkosti zadotuje tudi dikcija v smislu, da vse ostalo premozenje, ki ni posebej navedeno deduje X.

Kar se tice same izvrsitve odporoke. Vedno lahko en dedic tozi, zato tudi ne poslusat pravljice kot je tistva da je izrocilna pogodba neizpodbitna. Tako, da ce je namen zajebavat vedno lahko nek dedic oporeka. Drugo pa je ali dejansko lahko na koncu kaj doseze. Tako pri oporoki, kot izrocilni pogodbi ce sta korektno spisani, je velika verjetnost da izpodbijanje ne bo uspesno.

Zakaj? Preuzitkarska pogodba ima dodatno vrednost kadar se zeli nesorazmeren del premozenja izlocit brez soglasja dedicev. V konkretnem primeru odpira vec vprasanj kot jih resuje. Glede na to da zapuscina omogoca ustrezno poplacilo vseh dedicev je oporoka najucinkovitejsa in najvarnejsa resitev. Ne zahteva soglasja dedicev ozrioma sploh ne rabijo o tem nic vedet, hkrati pa zapustnik do svoje smrti v celoti razpolaga s svojim premozenjem.

kaj pa recimo primer da ko se naredi oporoka in en že pač vlaga v nepremičnino za katero ve da jo bo podedoval in z tem dviguje ceno nepremičnini. Kako se tega rešiti, da ne bo cena dosti višja nepremičnine za to ker je en že nekaj vlagal v zadevo. Ker ob oporoki bo zadeva dosit višja kot ko se je naredila. Kar pomeni, da mora potemtakem čakati do smrti da lahko karkoli premakne na nepremičnini.

CyberDuck je 24. mar 2025 ob 12:32 izjavil:

kaj pa recimo primer da ko se naredi oporoka in en že pač vlaga v nepremičnino za katero ve da jo bo podedoval in z tem dviguje ceno nepremičnini. Kako se tega rešiti, da ne bo cena dosti višja nepremičnine za to ker je en že nekaj vlagal v zadevo. Ker ob oporoki bo zadeva dosit višja kot ko se je naredila. Kar pomeni, da mora potemtakem čakati do smrti da lahko karkoli premakne na nepremičnini.

Shranjuješ račune za vsa vlaganja v nepremičnino in s tem dokazuješ ob delitvi dediščine. Za svoje delo, ne moreš izdati računa.

Legon je 24. mar 2025 ob 12:42 izjavil:

Okapi je 24. mar 2025 ob 12:34 izjavil:

Že to, da dva brata ne dedujeta pol-pol, daje slutiti na težave.

Ravno v takem primeru kjer imas dve razlicni nepremicnini je oporoka nujna zadeva. Ker v nasprotnem primeru bosta oba polovicna lastnika obeh nepremicnin in naslednjih 30 let na sodiscu.

Bolestna zelja po tem da mora bit vse pol pol je skregla bistveno vec sorojencev kot korektno sestavljena oporoka.

Ravno to. Načeloma pol pol bi šlo ampak ko se ve da bo na tisoče težav z vsem v prihodnosti, kar si pa noben ne želi. Kaj pa z darilnimi pogodbami in da se doda notri člen z odpovedjo zahtevkov drug do drugega.

Gregor P je 24. mar 2025 ob 13:31 izjavil:

Ne moreš imeti 100 % svoje in še 25 % na drugi nepremični in si skupaj peti kumbaja majlord. Ta s 75 % je potem v večni senci in volji prvega.

Lahko odkupi njegov del. Ali pač lepo naprej živi v tej nepremičnini, čeprav ni 100% lastnik. Kot rečeno, če so odnosi med bratoma dobri, ni najmanjšega problema.

Zato pa izročilna + preužitek, vse se naredi pri notarju.
Najprej se doma dogovorite o delitvi, pravicah in dolžnostih posameznikov, se gre k notarju, da se to pove, notar razloži kaj in kako, pripravi pogodbe, se še enkrat dobite, kjer se pogodbe pred vsemi prebere in dodatno razloži, morebitne pripombe,.... če jih ni, podpis pogodb, pooblastitev notarja za vpise v ZK, plačate in zadeva je rešena.
Ne čarat z darilnimi pogodbami in podobnimi zadevami, ker so nezadovoljni posamezniki lahko vir kasnejših težav. Darilna pogodba se lahko naredi mimo preostalih dedičev in ponavadi ravno s tem namenom, ko darovalec želi, da obdarjenec nekaj dobi, ostali pa (še) ne.