Pakistanski premier Imran Khan
Ta mesec je v Pakistanu začel veljati nov zakon, ki uvaja stroge ukrepe na internetu z namenom zaščite prebivalstva pred škodo, ki jim je lahko povzročena na internetu. Ponudniki storitev na družbenih omrežjih morajo v 24 urah po zahtevi, ki jo izda posebna novoustanovljena vladna služba, odstraniti prijavljene vsebine. Prepovedano je prenašanje v živo (streaming), če oblasti vnaprej vsebino označijo kot neprimerno. Poleg tega morajo podjetja v Pakistanu odpreti lokalne podružnice, predvsem pa zagotoviti, da bodo vsi podatki shranjeni lokalno na strežnikih v Pakistanu. Vlada pravi, da ne gre za omejevanje pravice do svobode izražanja, temveč za zaščito družbenih, kulturnih in verskih vrednost države. Nad novo zakonodajo so izrazili zaskrbljenost tudi v ameriški administraciji.
Odziv je bil silovit. AIC (Asia Internet Coalition) se je odzval s pismom, v katerem prepoznavajo potrebi po regulaciji družbenih omrežjih, a ukrepe Pakistana izpostavljajo kot pretirane in preobsežne. Svarijo, da utegne Pakistan postati digitalni osamelec. A, kot rečeno, Pakistan ni sam. Na Kitajskem je cenzura huda, pa so se podjetja kar uklonila. Google se je za nekaj časa res umaknil, Apple pa je na primer pristal na cenzuro (in umaknil aplikacije, ki omogočajo zaobitje velikega požarnega zidu). Vietnam, Singapur, Turčija so le nekatere izmed držav, kjer je internet bolj ali manj cenzuriran, pa jih podjetja niso zapustila.
