BES sodi med najvarnejše BlackBerryjeve storitve in omogoča varno komunikacijo, ki ji je praktično nemogoče prisluškovati. V Pakistanu ima nekaj tisoč uporabnikov, gre zlasti za podjetja, veleposlaništva, tuje organizacije in podobno, medtem ko domačih uporabnikov domala ni (niti jim ni namenjena). Šifriranje je seveda trn v peti obveščevalnim agencijam, saj jim znatno oteži ali v nekaterim primerih celo onemogoči prisluškovanje.
Zanimivo je, da je Privacy International minuli teden objavila poročilo, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad krepitvijo internetnega in drugega telekomunikacijskega nadzor v Pakistanu. Vlada ukrepe utemeljuje z dejstvom, da je treba v boju zoper talibane preprečiti nenadzorovano komunikacijo skrajnežev. Pakistanska agencija ISI (Inter-Services Intelligence) je leta 2013 zagnala projekt, v okviru katerega želijo vzpostaviti množični nadzor telekomunikacij, ki bo podoben zmogljivostim NSA (vključno s prisluškovanje neposredno optičnim povezavam). Žal jim to nič ne pomaga, če je promet prek BES šifriran, zato tudi prepoved te storitve. Niso edini; BES je na primer že leta 2010 prepovedala Saudova Arabija, pa potem dostop še istega leta pod nekaterimi pogoji spet sprostila. Skušnjava včasih popade tudi razviti svet in Velika Britanija je leta 2011 na glas razmišljala, ali in kako bi lahko omejila BES.
BlackBerry se je odzval diplomatsko. Poudarili so, da je zagotavljanje varnosti platforme BES najpomembnejša naloga in da čeprav razumejo potrebe organov pregona po dostopu podatkov v primerih preiskav, niso nikoli dovolili polnega in neoviranega dostopa do svojih strežnikov.
