Izplačilo denarja od Hiše

Če ti skrbiš za starše potem tvoja sestra dobi samo bonbončke. Najboljš je če se odpove vsem v dobro staršev. Podobno je blo pri nas na kmetiji, tist k skrbi za starše do smrti, ostali smo podpisal pogodbe, mal lesa dobiš v zameno, k si ga sam iz gozda spelješ-

Starši naj napišejo oporoko in dajo vse tebi. Problem rešen.

Sestra lahko na zapuščinski zahteva nujni delež, vse po zakonu.

Če imajo starši dovolj dohodka za svoje preživljanje in so v dobrem zdravstvenem stanju, se bosta morala s sestro vsest in se vidva zment kako in kaj, potem pa to naredit pisno pri notarju.
Lahko se potem s starši dogovoriš za darilno pogodbo, s katero se mora strinjat tudi sestra. Potem ostane tebi skrb za starše in dedovanja premoženja za starši, po njihovi smrti, ni.
Lahko pa z darilno pogodbo, tebi starši prepišejo pol hiše in se deduje samo še pol hiše, to se pravi četrt za sestro.

Raje ne delaj tega, pusti kot je ali pa boš moral stopit na realna tla.....pri nas je brat podpisal pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi sestre in je moral vsak mesec doplačevat 400-500-600 evrov za dom. Dom je prišel 1200 evrov, drugi 1000 evrov.

Vidm da eni se ne zavedajo kako je ko človek zboli in da tud sam ne moreš več pomagat drugim, razen da gre v dom. Saj osebni zdravnik v primeru hude bolezni ne dovoli, da se doma neguje takega.

starfotr je 3. jan 2020 ob 14:22 izjavil:

Starši naj napišejo oporoko in dajo vse tebi. Problem rešen.

Sestra lahko na zapuščinski zahteva nujni delež, vse po zakonu.

Dlje od 5m pa ne vidiš a ne? Ravno s to potezo problem nebi bil rešen, ker bi nastali drugi. S človekom, ki se razume, bi se namreč ravno zaradi te podle poteze skregal.

Ni čudno da je folk skoz po sodiščih če pa take nasvete dajete.

IL_DIAVOLO je 3. jan 2020 ob 14:57 izjavil:

Bodi pameten in idi na svoje.

+ 1

Zakaj?
* Z drago imata priloznost usvariti nekaj skupnega, magari najemnisko stanovanje. Bajta od tvojih tastarih bo zmeraj bajta od tvojih tastarih. Tudi po 20 letih bo to se zmeraj bolj tvoj dom kot njen.
* Glede na to da razmisljas o gradnji pomisli kako bo to vplivalo na kvaliteto zivljenja tvojih starsev. Odvisno od tega kako se bos lotil zadev zna biti, da bos njihov dom spremenil v gradbisce za nadolocen cas. To je lahko pol leta, lahko pa tudi 10. Nekaj tudi velja, da imajo pravico do miru na stara leta.
* Ne bos imel problemov s sestro glede dedovanja.
* Starsi ne bojo avtomatsko samo tvoja skrb, ce ne bojo vec mogli skrbeti zase .

Zdi se mi, da se moras prvo vprasati, ce si res zelis ziveti s starsi. In ce si to tudi tvoja partnerka zeli. Vcasih najbolj ocitna, racionalna resitev ni nujno najboljsa.

Po pameti in srecno!

Snežinke se ne znajo nč zment, pol pa jamrajo, kako mora vsak bit "na svojem".

Tudi če ostaneš v hiši od staršev, in živiš zastonj na račun staršev (in sestrine dediščine) - saj jima ne plačuješ najemnine za najem celega zgornjega štuka + del okolice hiše + parking). Starša bi lahko dala ves ta čas v najem nekomu drugemu in dobivala recimo 600 do 1000EUR mesečno od najemnine. In če to sešteješ na npr. 10 let, pride okvirna cifra (1000*12*10=) 120.000,00 EUR! Torej ti boš v 10 letih dobil za 120000 EUR ekvivalentno "brezplačne najemnine". Ni fer, da pa pri tem tvoja sestra ne dobi ničesar.

Lahko npr. izračunate koliko bi za X let stala osebna oskrba za oba sarša, ko bosta imela zravstveno-staroste probleme in posledično ostala nepokretna, ali celo obvezna za nego v domu za ostarele.

Npr, da bosta 10 let popolnoma samostojna, nato pa 5 let lahko bila v občasni oskrbi doma, in 5 let nepokretna v domu. Verjetno stroški nanesejo od 500 do 1200 eur na osebo. (ne mislit, da boš lahko ti sam po službi vse dneve "dežural" nad njima, ter vse dopuste in praznike!)

To treba vse upoštevat, ovrednotit, oceniti best/worst-case ter izračunat stroške.

Dogovori se s trenutnimi lastniji, da v primeru vlaganj vstopaš v nepremičnino kot solastnik. Midva sva vlozila cca 50k€ v mansardo, mesecno sva vodila stroske, ki sta jih starsa potrdila s podpisom. Slednje je bila potem osnova za dodelitev % solastnistva na nepremicnini. Slednje ni stvar dedovanja in je reseno tudi v ZK. Seveda je to najbolj cist postopek zal pa tudi najdrazji. Dogovorili smo tudi neto vrednost ure (zaradi lastnega dela).
Ves postopek se vodi preko notarja. Na koncu moras placat 2% davka drzavi, predno se vpises v ZK. Plus stroski notarja.
Nobenih darilnih, nobenih prevzitkov itd

Ampak...če si na svojem, lahko brez skrbi prodaš bajto, starše pa daš v dom. Imaš nekaj manevrskega prostora, tudi v primeru da samo greš vsak dan starše pogledat, če je vse v redu. Da pa si v isti bajti, pa vemo kako je :)

Ni zdaj to neko nespoštovanje staršev, ampak common sense.

Najbolj fer je da daš sestri ene 2000 evrov, ti pa prevzameš skrb za starše do smrti.

shadeX je 3. jan 2020 ob 17:46 izjavil:

Ganon je 3. jan 2020 ob 15:38 izjavil:

Ne, po sodiščih hodijo, ker tega NE uredijo pred smrtjo, zato. Zakaj bi bilo podlo, če starši napišejo oporoko? Enim se je res skisalo.

Preberi še enkrat v kakšnem kontekstu je bilo to mišljeno sploh.

Starši naj napišejo oporoko in dajo vse tebi. Problem rešen.

Sestra lahko na zapuščinski zahteva nujni delež, vse po zakonu.

Kot da bi se vse dogovarjali mimo sestre, potem pa slučajno ko ona izve, da ni podedovala nič pa naj zahteva po zakonu nujni delež. Tak scenarij v Sloveniji sploh ni redek, ko nekdo hoče mimo nekoga nekaj prepisati.

Ne delajte tega.. mislm zdej če se vam je za 50 jurjev vredno do smrti skregati s sorodnikom oz. celo lastnim bratom oz. sestro, potem ste vsi šli v ku*ac.

Kaj tebi ni jasno? Kje sem rekel, da sestra ne sme vedet za oporoko?

Želel sem povedat, da klub temu, da oporoka je, je sestra še vedno upravičena do nujnega deleža, vse podrobnosti koliko in kdaj vpliva na to so jasno zapisane v zakonih.

Tako, da oporoka je temelj. Še vedno pa lahko pride do neželenih stroškov z nujnim deležem.

Nekateri tukaj ne znajo racionalno razmišljat.
Skupno bivanje s starši se nikdar ne izide, velika večina jih zato gre tudi narazen. Najboljše je, da si kupita hišo/stanovanje, in če se ljubezen konča, lahko komot gre na 50/50. Če imajo starši eno nepremičnino se sploh ne bi smelo podedovat otrokom. Ko bosta starša nepokretna, se hiša proda, ta denar pa gre za plačevanje doma za ostarele itd.

Čeprav imamo doma več nepremičnin, sem se odselil in si kupil svojo stanovanje, zaradi mene ne rabim nič podedovat, smo štirje otroki. Nočem bit pijavka staršem in čakat, da se stegnejo, tak kot tu nekateri. Če si pa ne morete kupit nepremičnine, pa delate nekaj narobe v življenju.

zobnik je 3. jan 2020 ob 18:12 izjavil:

Če se vi s starši ne ujamete še ne pomen, da se tudi drugi ne.

Ne razumem

Takih je po mojem občutku malo...vecina jih je v potrosniskih pufih. Tisti ki pa so v pufih, pa so v bajti.

Morda se motim.

Do 65. se zakreditiraš, če si se pri 45. spomnil, da bi blo super, če bi šel za sebe in ne bil mozolj na plečih staršev.
Nevem, kdo bi živel v prestolnici kjer daš za garsonjero 150k€ lol..
Folk misli, da je skrb za nepokretne starše mačji kašelj. A misliš da bo tvoja punca, tvojim staršem 20 let rit pucala, jih umivala, hranila in še na šiht hodla? Tukaj se ljubezen konča, mislim da že po mescu dni takšnega dela..

OP...a so te starši slučajno prosili, da predeluješ njihovo lastnino in jim želiš narediti nov stanovanjski del?
A se starša strinjata s tvojo izvedbo "posla"?

Glede na odgovore zgoraj pa - pustite tujo lastnino na miru in si ustvarite svojo.

@Alien123
Ja, je otrokom težko skrbet za starše. Ni jim pa težko pobirat njihove lastnine.

IL_DIAVOLO je 3. jan 2020 ob 19:41 izjavil:

Ta tema tvojega moraliziranja ne potrebuje.

Drugič komot ostaneš tiho.

pivmik je 3. jan 2020 ob 15:46 izjavil:

Tudi če ostaneš v hiši od staršev, in živiš zastonj na račun staršev (in sestrine dediščine) - saj jima ne plačuješ najemnine za najem celega zgornjega štuka + del okolice hiše + parking). Starša bi lahko dala ves ta čas v najem nekomu drugemu in dobivala recimo 600 do 1000EUR mesečno od najemnine. In če to sešteješ na npr. 10 let, pride okvirna cifra (1000*12*10=) 120.000,00 EUR! Torej ti boš v 10 letih dobil za 120000 EUR ekvivalentno "brezplačne najemnine". Ni fer, da pa pri tem tvoja sestra ne dobi ničesar.

Lahko npr. izračunate koliko bi za X let stala osebna oskrba za oba sarša, ko bosta imela zravstveno-staroste probleme in posledično ostala nepokretna, ali celo obvezna za nego v domu za ostarele.

Npr, da bosta 10 let popolnoma samostojna, nato pa 5 let lahko bila v občasni oskrbi doma, in 5 let nepokretna v domu. Verjetno stroški nanesejo od 500 do 1200 eur na osebo. (ne mislit, da boš lahko ti sam po službi vse dneve "dežural" nad njima, ter vse dopuste in praznike!)

To treba vse upoštevat, ovrednotit, oceniti best/worst-case ter izračunat stroške.

Praktično edini smiseln komentar, pa ga nihče najbrž niti prebral ni.

Naravnost smešno je, ko kdo takole reče, da bo vložil v svojo mansardo X evrov in mora sestra potem dobiti toliko manj. Pri čemer je hiša še precej nova, pravi.
Torej sestra je šla na svoje in plačuje najemnino/kredit 20 let. Tisti, ki ostane, tega ne plačuje, je zgolj glasen, kako je zamenjal dve kljuki na vratih in kako plačuje svoj del položnic. Po 20 letih uporabe te nepremičnine staršev ni več in seveda mora zdaj sestra dobiti nek zanemarljiv delež, ker hiša takrat ne bo več nova, pa še nekaj denarja je brat vložil - v svoje bivanje tam. 20 let najemnine daj v strošek - za vsaj toliko je bila sestra prikrajšana.

borut_p je 3. jan 2020 ob 15:52 izjavil:

Dogovori se s trenutnimi lastniji, da v primeru vlaganj vstopaš v nepremičnino kot solastnik. Midva sva vlozila cca 50kEUR v mansardo, mesecno sva vodila stroske, ki sta jih starsa potrdila s podpisom. Slednje je bila potem osnova za dodelitev % solastnistva na nepremicnini. Slednje ni stvar dedovanja in je reseno tudi v ZK. Seveda je to najbolj cist postopek zal pa tudi najdrazji. Dogovorili smo tudi neto vrednost ure (zaradi lastnega dela).
Ves postopek se vodi preko notarja. Na koncu moras placat 2% davka drzavi, predno se vpises v ZK. Plus stroski notarja.
Nobenih darilnih, nobenih prevzitkov itd

Če imata starša , kjer imata vidva mansardo, dva ali več otrok (torej če imaš ti/punca še vsaj enega brata/sestro), potem bo drugi sorojenec ob smrti staršev (zelo verjetno) zahteval izplačilo svojega deleža hiše (nujni delež).

Darilno pogodbo se lahko izpodbija zaradi treh stvari - poslabšanje odnosov, nov otrok in življenska ogroženost.
Pri izročilni pogodbi se najbrž tudi izpodbija lahko vsaj zaradi zgoraj naštetih vzrokov?

Poldy je 3. jan 2020 ob 21:53 izjavil:

Pri izročilni pogodbi se najbrž tudi izpodbija lahko vsaj zaradi zgoraj naštetih vzrokov?

Ne.
Če se komu da, naj prebere OZ - darilna pogodba, izročilna pogodba, ni dosti členov, da se malo prečistijo "ideje"

fikus_ je 3. jan 2020 ob 21:31 izjavil:

Če boš prevzel obveznost dosmrtnega preživljanja staršev (v pogodbi se točno napiše, kaj vse to zajema), je seveda primerno pričakovati, da dobiš večji delež kot sestra. Koliko je pa pravično ????????

Komot vse.

Poldy je 3. jan 2020 ob 22:05 izjavil:

Če sem internet na hitro preletel, se izročilno lahko izpodbija vsaj zaradi poslabšanja odnosov. Govorim seveda, da se daritelj premisli.

Evo, kar iz zakona - se mi zdi kar dober kot vir:

Preklic izročitve

555. člen

(1) Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

(2) Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

(3) V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

556. člen

(1) Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel ob izročitvi in razdelitvi, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.

(2) Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Nehvaležnost je zame, laika, isto kot slabi odnosi. Se posipam, hvala da si prilepil. Nehvaležnost je lahko vzrok tudi pri darilni.

Pa res mislite, da je izročilna bolje kot darilna? Zakaj?