Slo-Tech - Pred desetimi leti sta se Amazon in Apple zapletla v veliko bitko glede cen e-knjig, kjer sta si nasproti stala klasični način prodaje na debelo in agencijski način. Amazon je predpisoval ceno 9,99 dolarja, medtem ko je pri prodaji prek Appla cena znašala 15 dolarjev, dokler ni Apple zmagal in so se e-knjige podražile. Zaradi dogovarjanja o cenah si je Apple skupaj z založniki nakopal tudi tožbo pravosodnega ministrstva, kar je na koncu povzročilo vnovično znižanje cen. Vsi ti spori pa so se dogajali s predpostavko, da bodo v prihodnosti e-knjige tako ali tako postale prevladujoča oblika knjig, saj da bodo milenijci posegali skoraj izključno po njih. Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna.
Deset let pozneje so e-knjige z 20-odstotnim tržnim deležem zelo daleč od tega, da bi izrinile klasične knjige. V zadnjih letih se njihov delež ne spreminja in zdi se, da bo 20 odstotkov ostal skrajni domet. Leta 2009 smo pričakovali ravno obratno, a se to ni zgodilo. Raziskave trga kažejo, da se je v resnici zgodilo nekaj nepričakovanega. Mlade generacije imajo zelo rade pametne telefone in tablice, ki jih uporabljajo za vse možne aktivnosti - razen branja knjig. Tu še vedno prisegajo na papirne izdaje. Po drugi strani imajo starejše generacije raje e-bralnike e-knjig, da jim ni treba hoditi v knjižnico. Ker si lahko povečajo črke. Ker lahko nosijo več knjig naokoli.
Po drugi strani pa e-knjige niso bistveno cenejše od tiskanih, če so sploh. Običajno so dražje od mehkih izdaj, pogosto pa celo od trdih. To ni tako neverjetno, ker so po izračunih stroški tiska in vezave minimalni - okrog dva dolarja na knjigo v ZDA. Ko je Amazon začel prodajati e-knjige, je to počel na klasičen način. Od založnikov je knjige kupil po fiksni ceni, ki je bila znižana glede na priporočeno maloprodajno ceno, nato pa jih je lahko prodajal po poljubni ceni. S ceno 9,99 dolarjev je večinoma delal izgubo, tej ceni pa ostali niso mogli parirati. Pojavil se je strah, da bodo najprej izrinili vse druge prodajalce, potem pa od založnikov zahtevali čedalje višje rabate. Zato so bili založniki navdušeni nad Applovim agencijskim modelom, kjer si je Apple odškrnil zgolj delež cene, ki so jo še vedno postavljali založniki. Ti so potem podpisali, da ne bodo knjige nikjer cenejše, kar je pomenilo tudi na Amazonu. To pa je v očeh zakonodajalca kartelno dogovarjanje, a na koncu je to pokopalo e-knjige.
Danes so številne papirnate knjige na Amazonu in drugod cenejše od e-knjig. Amazon obvladuje trg, na katerem je e-knjig le za vzorec. Nekateri pisci se trudijo s samostojnimi izdajami, ki jih potem prodajajo po raznoraznih kanalih za prgišče dolarjev, a to je v velikostnem redu zaokrožitvene napake. E-knjige lahko le čakajo na naslednjega črnega laboda.
Zame je najvecji problem, da so ebralniki precej neuporabni, ce nisi redni uporabnik. Vedno, ko po daljsem casu posezem po njem, ima prazno baterijo. Baterija bi morala zdrzati vsaj 6 mesecev.
Meni pa se zdi e-knjiga super. Odkar imam bralnik (ne vem, 5 let) še nisem prebral toliko knjig. Čeprav že celo življenje berem. Predvsem se ti odpre ogromen nabor angleških knjig, ki jih pri nas sicer ne bi dobil. Heh, pa še fonti so lahko večji (... starost je ku***a).
Zame šteje možnost nositi s seboj precejšnjo knjižnico. Pa iskanje po besedilih, opombe in oznake, takšne reči. Slavni "vonj" pa živi v tisočih bukev, ki odžirajo kup prostora in so največje breme ob selitvah. Če bi se dalo, bi imel samo elektronske.
Prave knjige je nerodno drzat. Pa vcasih se ti ponesreci zapre, in izgubis trenutno stran. Uporabniska izkusnja pridobitve nove knjige je obcutno hitrejsa - 2 minuti s travnika in 5 minut, da jo kupis v spletni trgovini. Pri teh osvetljenih modelih ponoci ne rabis luci. Pa baterija zdrzi dovolj dolgo (kaksen mesec), da vmes preberes kar nekaj knjig.
Kaj sem jst nor, al me spomin vara, da so bile eknjige včasih manj kot 10 dolarjev? Kaj se ni začelo nekje pri petih dolarjih?
Meni so sicer sila praktične, vendar za knjige, ki so mi res všeč stremim k temu, da potem kupim fizično knjigo. However, odkar so cene take kot so, nisem kupil niti ene eknjige in je tudi ne bom.
Prednost e-knjig je pač v tem, da jih imaš lahko ogromno na eni e-napravi (ali več naenkrat). In pa sekundarno še povečevanje besedila, označevanje, lažje shranjevanje in deljenje citatov ipd. Ampak tudi sam rajši posežem po klasični tiskani knjigi in očitno z razlogom:
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
To sploh ni res. 1 dolar je manj kot kavica, knjige pa imajo vec 100 strani (veliko ur branja). Ce knjigo resnicno "pokunzumiras", nekaj evrov ni noben problem tudi za (relativnega) reveza.
Se mi zdi, da so se tudi papirnate izdaje pocenile od prihoda elektronskih bralnikov, vsaj leposlovne broširane izdaje za masovno konzumacijo - ogromno knjig je zdaj že ob izidu pod 10 EUR.
Ko sem pred leti odkril GoodReads in podobne storitve, ki ponujajo morje angleške literature zastonj in ocean za majhen denar, me je kar zmrazilo - slovenski jezik v takih pogojih nima za prgišče ovsene kaše. Tako da je slaba prodornost e-knjig v resnici dobra novica. Naj le tako ostane.
Zame je najvecji problem, da so ebralniki precej neuporabni, ce nisi redni uporabnik. Vedno, ko po daljsem casu posezem po njem, ima prazno baterijo. Baterija bi morala zdrzati vsaj 6 mesecev.
Predlagam, da bereš bolj pogosto Sicer pa ja...ebralniki so za ljudi ki berejo in ne tiste, ki ne berejo. Kindle paperwhite ima baterijo za slab mesec, stand by time je pa okoli dveh mesecev. V času, ko folk polni telefone vsak dan je to super podatek za ebralnike.
E-knjige in slovenščina res nista pojma, ki gresta skupaj. Ravno en teden nazaj me je starejši znanec prosil, da mu na Kindla naložim nekaj SLO knjig. Čeprav govori tekoče angleško pravi, da se s prebiranjem ang literature še vedno matra in mu vzame 2-3x dlje kot pri slo verzijah. Potem pogledam kaj je sploh možno dobit in razen nekih cca 500 knjig na straneh e-knjiga.si in ruslica.si sploh ni eknjig v .mobi, ki bi jih lahko dal na kindla. Biblos, ki ima nekaj več knjig je omejil svoj sistem in je neuporaben za kindla. Skratka e-knjige in slovenščina bodo mogoče "in" čez 10 let, prej ne zgleda, da bi bilo komu v interesu. Samo če pogledate stran od e-emke se zdi kot da jo je nekdo postavil x let nazaj in pozabil nanjo.
Mogoce bi bilo potrebno vzrok omenjene teme smotrno iskati drugje, in sicer v zmanjsevanju branja knjig nasploh. Po nekaterih statistikah naj bi branje knjig nasploh upadalo: https://www.statista.com/statistics/222...
Kolikor sem uspel najti, naj bi bil vecji upad med starejso populacijo, kot pa pri mladih, ki sicer ze tako ali tako bistveno manj berejo.
Predlagam, da bereš bolj pogosto Sicer pa ja...ebralniki so za ljudi ki berejo in ne tiste, ki ne berejo.
Berem zelo pogosto, vendar vecinoma (fizicne) knjige. Zame bi bilo idealno, da bi bile eknjige dodatna ponudba. Torej, ce gres na pot ali nimas dobre osvetlitve ipd. Ce sem kupil (fizicno) knjigo, bi pricakoval da, lahko naknadno dobim tudi elektronsko obliko za precej nizko ceno, ker sem avtorja ze placal. Trgovec je enkrat ze dobil svoj delez. Za dodatno delo oblikovanja pa nisem pripravljen placati veliko. Strosek hranjenja in "serviranja" je majhen (knjige ne zasedajo veliko prostora).
Jaz samo po sili berem iz ereaderja, ker je uporabniška izkušnja zanič. eink ima premalo kontrasta (da je črna zares črna in bela zares bela) in ločljivosti proti tisku (npr. vsaj 600 dpi). Pa še premajhni so - knjige imajo z razlogom bel rob, tu pa držiš za plastiko in upaš, da ne pritisneš kakega gumba. Pa je*eni touch.
Jaz samo po sili berem iz ereaderja, ker je uporabniška izkušnja zanič. eink ima premalo kontrasta (da je črna zares črna in bela zares bela) in ločljivosti proti tisku (npr. vsaj 600 dpi). Pa še premajhni so - knjige imajo z razlogom bel rob, tu pa držiš za plastiko in upaš, da ne pritisneš kakega gumba. Pa je*eni touch.
Zakaj bi pa potreboval res belo barvo? Namen readerjev je ravno čimbolj približat bralno izkušnjo pravnim knjigam in s tem tudi olajšati branje za oči. Branje s popolnoma belega ekrana je vsaj meni osebno precej bolj naporno za oči, kot z ekrana z rumenkastim odtenkom.
Prav tako ne vem kje vidiš problem z velikostjo, glede na to, da lahko kupiš tudi večje readerje (8 inch in več). Sicer pa je meni osebno (pa tudi precej drugim, ki jih poznam) smisel ereaderja ravno v priročni velikosti za potovanja.
Potem pogledam kaj je sploh možno dobit in razen nekih cca 500 knjig na straneh e-knjiga.si in ruslica.si sploh ni eknjig v .mobi, ki bi jih lahko dal na kindla.
Na teh dveh straneh je Ivan Cankar plačljiv. Pa saj je že več kot 70 let pokojni, avtorske pravice so že zdavnaj zapadle.
Torej, ce gres na pot ali nimas dobre osvetlitve ipd. Ce sem kupil (fizicno) knjigo, bi pricakoval da, lahko naknadno dobim tudi elektronsko obliko za precej nizko ceno, ker sem avtorja ze placal. Trgovec je enkrat ze dobil svoj delez. Za dodatno delo oblikovanja pa nisem pripravljen placati veliko. Strosek hranjenja in "serviranja" je majhen (knjige ne zasedajo veliko prostora).
Ne bi bilo slabo, če bi kupil knjigo v fizični obliki npr za polno ceno in zraven dobil še el. verzijo. ali pa da bi bila el. verzija reees cenejša.
Jaz samo po sili berem iz ereaderja, ker je uporabniška izkušnja zanič. eink ima premalo kontrasta (da je črna zares črna in bela zares bela) in ločljivosti proti tisku (npr. vsaj 600 dpi). Pa še premajhni so - knjige imajo z razlogom bel rob, tu pa držiš za plastiko in upaš, da ne pritisneš kakega gumba. Pa je*eni touch.
En kup knjig obstaja (žepnice itd.) in časopisov itd. kjer je kontraste daleč od bele, bele in črne črne. bolj je sephia oz siva in razmazana črna. in črke tudi niso ne vem kakšne kvalitete.
Torej, ce gres na pot ali nimas dobre osvetlitve ipd. Ce sem kupil (fizicno) knjigo, bi pricakoval da, lahko naknadno dobim tudi elektronsko obliko za precej nizko ceno, ker sem avtorja ze placal. Trgovec je enkrat ze dobil svoj delez. Za dodatno delo oblikovanja pa nisem pripravljen placati veliko. Strosek hranjenja in "serviranja" je majhen (knjige ne zasedajo veliko prostora).
Ne bi bilo slabo, če bi kupil knjigo v fizični obliki npr za polno ceno in zraven dobil še el. verzijo. ali pa da bi bila el. verzija reees cenejša.
Tole bi bilo lepo rešljivo s kakšnim rfid storageom na notranji strani platnice. Bi prislonil ereaderja ali telefon z nfc in pretočil vsebino.
Jaz sem izključno na e-book že desetletje, držanje in odpiranje običnih knjig se mi je kar precej zamerilo.
Popularnosti pa ne bo z takimi cenami, tle imajo prste vmes kar lepo založniki ki hočejo tako veliko za navaden ebook, plus staromoden pay-per-book biznis model. Če hočejo kdaj služiti od ebookov rabijo Spotify-like zadevo.
Delam na potniski ladji, kjer prevladuje 90% starih ljudi. Kaj pocenjajo? lezijo na soncu in berejo kindle.
Kaj pocenjajo mladi? Odgovor poznate :)
Berejo papirnate knjige?
"Only physical beauty is the foundation for a true higher culture of
the mind and spirit as well. Only sun and steel will show you the path."
Beauty is absolutely terrifying to people because it highlights what is ugly.
Meni zadnje čase bolj kot prebiranje e-knjig sede poslušanje na audible. Rajši nabavim audio obliko kot pa e-knjigo. Poslušam med vožnjo v službo (2x 30 min), med pomivanjem posode in ko peljem psa na sprehod. Za strokovno literaturo pa imam rajši pdf obliko. Eksportam v notability, podčrtujem in pripisujem vprašanja/opombe. Leposlovje v slovenščini pa izključno v fizični obliki, če je le možno iz knjižnice.
Meni je zanimivo da lahko isto e-knjigo dobim 2x ceneje v ZDA kot pa v EU. Tudi ce upostevamo davek, je razlika precejsnja.
Kar me pa osebno se najbolj moti, je to, da ne morem kupiti e-knjige in je brati kjer zelim. Ce kupim na Amazonu sem omejen na Kindle bralnike (sicer imajo tudi web reader), ce pa kje drugje, pa je ponavadi Adobe DRM, ki je omejen na nekaj fizicnih bralnikov, ter njihov Windows/Mac bralnik.
Meni je zanimivo da lahko isto e-knjigo dobim 2x ceneje v ZDA kot pa v EU. Tudi ce upostevamo davek, je razlika precejsnja.
Kar me pa osebno se najbolj moti, je to, da ne morem kupiti e-knjige in je brati kjer zelim. Ce kupim na Amazonu sem omejen na Kindle bralnike (sicer imajo tudi web reader), ce pa kje drugje, pa je ponavadi Adobe DRM, ki je omejen na nekaj fizicnih bralnikov, ter njihov Windows/Mac bralnik.
Jz si ponavadi sposodim "dvd" od soseda, ker ne mislim podpirat tovrstne prakse.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
Popularnosti pa ne bo z takimi cenami, tle imajo prste vmes kar lepo založniki ki hočejo tako veliko za navaden ebook, plus staromoden pay-per-book biznis model. Če hočejo kdaj služiti od ebookov rabijo Spotify-like zadevo.
To, ja.
10+ za knjigo, ki je vezana na določen bralnik, in je ne moreš posojati ni malo. Ob tem pa še cela stara natega z "niste kupili izdelka, kupili ste licenco bila bla"...
So pa praktične za prenašanje in skladiščenje. In poštar jih iz knjigarne zelo hitro prinese.
Tehnično literaturo mi je 100x bolje imeti v elektronski obliki, še najbolje epub, kjer imaš lahko tudi videje not. Poleg vsega tega, lahko dodajaš notri svoje dodatke in s tem ne uničiš papirnate verzije, pa še lažje in hitrejše iskanje imaš tam notri, da ne govoim o tem, da je lažje stvari potem tudi kopirati ven (koda, grafi, slike,...) in še vse imaš dostopno vedno s seboj na prenosniku, tablici ali telefonu.
Ostala literatura, še posebej raznorazni stripi pa so mi boljše v papirnati verziji, edini problem je, da je to pri nas drago kot sam satan, tak da sem še vedno odvisen od elektronskih oblik. Zadnjič sem bil v BTC-ju v Ljubljani, zavil v eno štacuno, kjer so imeli Asterix stripe... reci piši ena knjiga 100€. Pa niso freakin' normalni. Drgač pa je res, kot je eden napisal. Pri nas je težje dobiti angleške knjige. Se da, ampak je težje. Recimo Lord of the Rings sem moral naročati iz tujine, ker pri nas nisem dobil vseh knjig, da ne rečem da so v Mladinski angleške verzije dražje kot slovenske... Tako literaturo imam raje v originalu, ker so mi prevodi včasih tako čudni da knjiga ni za brat.
Za daljše branje je papirnata verzija precej boljša, saj manj utruja oči, zato papir tudi ne bo izginil. Prav tako papirnate knjige ti noben ne more kar vzeti, medtem ko digital library v cloudu lahko gre po gobe.
