Kam so šle vse e-knjige?

Jaz sem šel čez obe faze, bral sem precej na kindlu ter precej v fizični obliki. Razlika, ki jo opažam, je predvsem od kje črpam knjige in kakšne. Na kindlu sem bral predvsem angleške knjige, ki mi jih je ponujal mainstream (npr. New York Times seznam) V fizični obliki berem knjige, ki jih izpostavijo naši knjižničarji in so večino v slovenščini. Npr. Mesto bere je super akcija ljubljanskih knjižnic. Vsako leto je na voljo okrog 30 naslovov na posamezno temo, tako da skoraj ne moreš zgrešiti dobre knjige.

Sem romantik kar se knjig tiče, tako da me mora knjiga najti. V knjižnici je to lažje, tako da sem jih v fizični obliki morda tudi zato več prebral. Pri e-knjigi moraš na internetu kar precej razmišljati kaj bi bral in zakaj, kar pri leposlovju ni vedno dobro, saj težje padeš iz mehurčka ven. Npr. moraš v naprej razmisliti kaj bi bral, nato pa iščeš v tej smeri. Najdeš pa lahko vse od zelo dobrih do zelo slabih. Občutek imam, da je v knjižnici lažje dobiti kvalitetne ne-mainstreamovske knjige kot na spletu. Zaradi manjše izbire in selekcije knjižničarjev.

Prednost kindla pa je, da si lahko na njega pošlješ precej gradiva, ki niso knjige. Spletne članke, časopise, ipd. Preko programa Calibre sem si pred časom pošiljal časopise iz vsega sveta, Japonske, Nemčije, Rusije, Kitajske, ipd. Človek res dobi malce širši vpogled, kako razmišljajo nacije.