Podmorski el. kabel

V petek so dali v uporabo podmorski el. kabel, med Črno Goro in Italijo, v dolžini 455 kilometrov (pod vodo ga gre 433km). Projekt v vrednosti ene milijarde.



Nimam kaj veliko besed, le to, da je precej hitro zgrajen.

Zanima pa me, kako in kaj testirajo, da se elektrika ČG in Italije ne "tepeta"?

Slovenija je še iz časov Jugoslavije povezana z Italijo in Avstrijo. Najprej po 220 kV mreži, ko pa je bila zgrajena 400 kV zanka pa še po 400 kV.

starfotr je 18. nov 2019 ob 06:12 izjavil:

Mi se na primer povezujemo z Madžarsko, ker prej nismo bili povezani.

Na tole misliš?

Miha 333 je 18. nov 2019 ob 03:12 izjavil:

Pika na i je 18. nov 2019 ob 00:57 izjavil:

Zanima pa me, kako in kaj testirajo, da se elektrika ČG in Italije ne "tepeta"?

Večji del Evrope ima enoten sinhroniziran sistem.

Tale kabel je v bistvu HVDC.

https://www.nexans.com/newsroom/news/de...

starfotr je 18. nov 2019 ob 06:12 izjavil:

Problem Balkana je na primer, da nimajo osnovnih zadev poštimanih. Še nekaj let nazaj v Bosni niso imeli časovne reference nato je Slovenija donirala referenco.

Smo bili pred desetletjem v okviru študija v Beogradu. Je asistent tamkajšnjega profesorja vprašal, katere elektrarne imajo za terciarno regulacijo frekvence (urno rezervo). Je slednji odvrnil, da nimajo terciarne regulacije

Pika, tisti nekdo sem bil jaz :) Kablov sicer ne polagamo, izvajamo pa snemanja tras, inšpekcije morebitnih ovir, zaščitenih habitatov, ter odkrivanje bomb in odstranjevanje le teh. Nato pa inšpekcije, ko je enkrat položen.

Ta dva kabla (MonIta 1 in 2) sta namenjena samo Italiji, ki ima težke probleme z zagotavljanjem dovolj energije za lastne potrebe, zato jo bo malo posrkala bratom Črnogorcem (in posledično Srbom, Đerdap).

Nisem vedel, da so že v akciji, se mi pa ne zdi strašno hitro, glede na to da smo traso za prvega od dveh kablov iskali in snemali večinoma leta 2014. Velik problem je bil pridobivanje dovoljenj za prehod skozi Hrvaške vode (ki jih na koncu ni bilo in so kabel raje podaljšali da se je le tem čisto izognil...) in pa količina odvrženega neeksplodiranih ubojnih sredstev v Jadranu, zaradi katerega je bilo na koncu variant trase nad 30. Fino za nas, malo manj fino za investitorja.

starfotr, seveda se kable vkopava, predvsem povsod tam, kjer je nevarnost sidranja ali trganja s strani ribičev. Ker je več kot polovica trase v relativno plitvih vodah, je ta kabel zagotovo vkopan (ali bolje rečeno vplužen). Ne sicer na sredini Jadrana, kjer so globine tudi 1200m, ampak skozi celotne italjanske teritorialne vode in deloma v Črni Gori.

Povezovalni kabli tega tipa so moderni, HVDC (torej ni direktne sinhronizacije), zato je tudi informacija o življenjski dobi zaenkrat bolj špekulacija. Jih pa zadnje čase precej polagajo med UK in Norveško, UK in EU, pa čez Baltik, v duhu stabilnejšega omrežja in izvoza prekomerno pridobljene električne energije iz naslova vetrnih elektrarn.

@chort
Brala sem stare teme, mislim da pod novico o prekinjenem internet kablu do , ne vem več kam. :)
Mislim si, da snemate trase za vse vrste kablov?

...."namenjena samo Italiji"......Slovenija naj bi imela en projekt (Enosmerna povezava Slovenija - Italija). A ste tudi snemali to traso, če se je sploh že kaj premaknilo?
Kaj pa ono proti Islandiji?


Zanimivo delo imaš.
A kdaj kakega "slepega" potnika sprejmete? :)

Starfotr, to je res, v globinah nad 300m so običajno samo položeni.

Pika, snemamo v bistvu vse kar je pod vodo - komunikacijske kable, električne kable (tako interkonektorji kot je MonIta, kot vetrne elektrarne), naftovode, plinovode, vso infrastrukturo naftnih in vetrnih polj, arheologijo itd, tako da je kar zanimivo, noben projekt ni enak drugemu.

Traso Slo-IT je snemala Harpha Sea (pri njih sem delal včasih) v kombinaciji z Next Geosolutions (Italijani), ampak to je bilo že po tem ko sem sam pobegnil v tujino. Šel naj bi nekje z Debelega Rtiča in po mojem skromnem osebnem mnenju iz tega ne bo nikoli nič, ker je tam zavarovano območje.

Traso do Islandije smo snemali pred 3-4 leti, takrat se je sicer projekt imenoval drugače, vendar je bil to eden bolj zanimivih projektov, ker smo na celotni trasi tudi pofotografirali morsko dno. Zlata jama za biologe in geologe :) V bistvu, ko gledam tisto karto projektov, smo snemali skoraj vse (razen dveh) kable v okolici UK, vse v Baltiku, vse v Irskem morju, itd. Pa NordStream in NordStream2, kupček naftovodov itd. Tudi večino novo zgrajenih vetrnih polj v severni evropi.

Delo je res zanimivo, ker gre vsaj po mojem mnenju za eno zadnjih resnih raziskovanj v geografskem smislu besede. Nikoli ne veš, kaj boš našel. Slepih potnikov načeloma ne jemljemo, ker rabiš za stopit na ladjo tečaj osnovnega preživetja in zdravniški, za katerega se večini firbcov ne splača dat 2k€ :) Sicer sem pa tudi sam zadnje čase večinoma v pisarni in grem na ladjo samo še ko je res frka ali pa se testirajo kakšni novi prototipi opreme ali softvera. Na ladji je fino, ampak severno morje je kljub velikim (70-130m) ladjam še vedno dovolj divje, da prehranjevanje ni več na top listi kaj početi z hrano (večinoma bi jo raje vrgel ven) ;)

mertseger, tako je, kabel se vkoplje ali s trencherjem (Remotely operated vehicle, ki ga aktivno vkopava), ali s plugom (pritrjenega na kabel vleče ladja kot navaden plug), lahko pa, če je dno pretrdo, čez položijo najprej betonske prevleke in nato zasujejo s skalami. Zelo odvisno od lokacije, režima ribolova, tipa dna in globine vode.

v novici piše, da so posamezni segmenti dolgi 800m (pričakoval bi da so daljši)

starfotr, kable se običajno naredi na mero na obali in nato navije na ogromne kolute na posebnih cable layer ladjah (kot zanimivost, tole ladjo konkretno je gradil Uljanik v Puli). Kakršno koli rezanje med polaganjem je nezaželjeno, se ga pa izvede če kabla ni mogoče položiti v enem kosu zaradi vremena, dovoljenj, izrednih situacij (recimo da crkne dynamic positioning - sistem ki skrbi, da ladja ostane na isti lokaciji in orientaciji ne glede na tokove in vreme) itd. Štukanje kot planiran del polaganja ni tako problematično, ker se izvede preden je kabel na dnu. Manjši logistični zalogajček nastane, če se polaganje prekine, ker se kabel odreže in položi na dno, nato pa ga mora naslednja ladja it pobrat (ROV ga pod vodo zatakne za kljuko dvigala, ki ga nato potegne na krov), očistit konec in spojit z novim delom. Cena dneva operacij na naših ladjah je cca 0.1 M€, za polagalce kablov je baje med 0.5 in 1 M€ na dan, zato se poskuša vse izvesti čim bolj efektivno, in lovljenje kabla po dnu ne spada pod to kategorijo :)

Trase kablov se pregleduje na nekaj let, odvisno od politike upravljalca, ampak običajno je to na 3 leta. Išče se obstoječe (sidranja, vlečenje ribiških mrež, predrgnjenje) ali potencialne (objekti preblizu kablov / ostale infrastrukture) poškodbe, nato se na podlagi detajlnega vizualnega pregleda odloči, ali in kakšna intervencijska dela so potrebna. Mi delamo inšpekcije in zaznave napak, popravil pa ne. Zelo podobno je tudi za nafto/plinovode, ki pa imajo inšpekcijski interval predpisan s strani regulatorja (v Severnem morju je to 3 leta). Seveda kljub ogromnim denarjem vsi poskušajo varčevat.

Matko, ne vem točno katera ladja je bila uporabljena za polaganje MonIta (bili sta zagotovo dve, saj je MonIta sestavljena iz dveh ločenih 500 MW kablov, ki sta jih postavljali dve ločeni podjetji, Nexans in Prysmian, ki imata obe svoje cable layer ladje), ampak popolnoma sem prepričan, da so bili segmenti vsaj 100x daljši od 800m :)

O, Skagerrak je polagal, to ladjo sem enkrat celo srečal v pristanišču v Stavangerju.

Če koga zanima, je tukaj video, ki kar dobro oriše cel postopek nalaganja in polaganja kablov na primeru točno te ladje.

@mertseger, hvala tudi tebi.
Kakor je videti, je ona trasa od UK do Islandije najdaljša do zdaj (1100km se mi zdi), vrednost blizu 5 milijard, 2022 pa naj bi začela delat

@chort, zdaj si pa že skoraj vse povedal :)
- Kako dolgo pa traja eno tako povprečno trasiranje?
- Te posnetke, ki jih naredite, daste stranki, zase obdržite kopije? Hočem reči, imate arhiv
- A vam to že v naprej rečejo, kje bi radi da gre kabel?
- A je veliko dela z izračunavanjem optimalne "poti" kabla? Se želje in dejanske možnosti velikokrat razlikujejo med sabo?
- A ste kdaj kaj zaj--ali?
- Moram pa še tole vprašati.
Kako podmorski kabli vplivajo na živali, so to kaj raziskovali?
_{In kolk milijonov kitov si videl?}

Aja, koliko žensk pa je na vaših ladjah?
Ene stare vraže so (bile, so še) rekle, da ženska na ladji prinaša nesrečo

Ni problema, z veseljem še kej napišem, dokler čakam, da se mi podatki sprocesirajo :)

- Kako dolgo pa traja eno tako povprečno trasiranje?
Recimo, tale konkreten projekt se je vlekel skoraj 8 mesecev, ker smo zaradi obilice neeksplodiranih bomb morali delat nove in nove revizije trase. Problem v Jadranu (sploh v okolici Barija) je potrjena prisotnost bomb z gorčičnim plinom, česar se vsi bojijo(bojimo) kot hudič križa. Odvisno je tudi od uporabljene opreme - če uporabiš Work-class ROV, je le ta primarno namenjen podvodnim intervencijam in popravilom, zato je njegova maksimalna hitrost pod vodo okrog 1 vozla, na večjih globinah pa tudi samo 0.25 vozla. Če uporabiš ROTV (remotely operated towed vehicle), si omejen z natančnostjo navigacije, ker ga vlečeš precej daleč za ladjo, so pa hitrosti lahko do 5-6 vozlov. Lahko pa uporabiš Survey-class ROV (nekaj, kar smo razvili v firmi pred cca 5 leti), ki je namenjen samo meritvam, in je nekakšna fuzija obeh - hitrost do 6 vozlov in zelo stabilen. S tako hitrostjo je realno dosegljivo da narediš 200 km na dan.

- Te posnetke, ki jih naredite, daste stranki, zase obdržite kopije? Hočem reči, imate arhiv
Seveda, podatke smo dolžni hraniti, marsikaj moramo tudi predati oblastem in inštitucijam držav, skozi katerih ekskluzivno ekonomsko cono snemamo. Arhiv je kar obsežna stvar, sploh odkar pod vodo tudi fotografiramo.

- A vam to že v naprej rečejo, kje bi radi da gre kabel?
Naročnik običajno določi začetno in končno točko (logično), v veliki večini imajo tudi neko idejo, kje naj bi šla predvidena trasa. Zaradi cene, ki narašča z dolžino, bi vsi radi imeli čim krajše trase, vendar včasih to ni možno zaradi konfiguracije terena (če so strmi bregovi lahko plazi, kar bi potrgalo kable), prej postavljene infrastrukture (vsa križanja z obstoječimi kabli / cevovodi morajo biti posebaj načrtovana) ali dovoljenj (primer Danske in NordStream2, pa Hrvaške v tem konkretnem projektu).

- A je veliko dela z izračunavanjem optimalne "poti" kabla? Se želje in dejanske možnosti velikokrat razlikujejo med sabo?
Mah, včasih bi bilo fino, da so odločevalci bližje skupaj, namesto da čakaš na odziv teden ali dva. Glavni dizajnerji so namreč v pisarni naročnika, tako da to ni naša stvar, mi "samo" izmerimo in identificiramo potencialne grožnje varnosti infrastrukture (kar je glavni razlog za izvedbo meritev).

- A ste kdaj kaj zaj--ali?
Oh, redno. Kdor dela tudi zajebe, kdor dosti dela, dosti zajebe :) Dogajalo se je marsikaj, od na letalu pozabljenega PeliCasea polnega (na srečo kriptiranih) diskov, do napačnih koordinatnih sistemov, itd. Na srečo imamo v podjetju no-blame culture, tako da se trudimo reševat probleme, ne pa kaznovat krivce, zato se za večino zajebov izve zelo hitro in se jih posledično hitro tudi reši.

- Moram pa še tole vprašati.
Kako podmorski kabli vplivajo na živali, so to kaj raziskovali?
Kabli verjetno vplivajo na živali okrog sebe predvsem z rahlim segrevanjem (kar je živalim in življenju na splošno precej všeč) in magnetnim sevanjem (za katerega ne poznam rezultatov študij). Načeloma vsaka stvar, ki jo odvržemo ali položimo v morje na življenje vpliva zelo vzpodbudno, saj deluje kot umetni koralni greben. Recimo, Koprski zaliv je 95% kot lunino površje - pesek in mulj, na katerega se ne morejo pritrditi školjke, in kjer se mlade ribe nimajo kam skriti. Čim na dnu leži nekaj trdnega, recimo sidro navigacijske boje, bo okrog tega sidra zrasel cel ekosistem. Zelo podobno je z naftovodi, kabli in ostalo infrastrukturo, če seveda ne puščajo (česar je resnici na ljubo zelo zelo zelo malo - te dni se recimo prvič v življenju ukvarjam s puščajočim ventilom na plinovodu). Ena od raziskav, ki se jih opravlja pred kakršnim koli polaganjem je tudi ocena vpliva na okolje, izogiba se morebitnim koralnim grebenom (ravno zaradi obilice življenja, ki jim nudijo zaščito in sidrišče), odganja in spremlja se prisotnost sesalcev, ki bi jim nizkofrekvenčni podpovršinski sonarji (Sub-bottom profiler) lahko škodovali.

- In kolk milijonov kitov si videl?
Hahahaha, jaz niti enega, jih je pa zato moja boljša polovica (ki je v istem poslu) videla na Shetlandskih otokih. Jaz sem videl razne želve, delfine - se pridejo igrat v premčni val, in pa kupček globokomorskih bitij, za katere nisem prepričan, kako se jim reče :)

- Aja, koliko žensk pa je na vaših ladjah? Ene stare vraže so (bile, so še) rekle, da ženska na ladji prinaša nesrečo
Lahko potrdim, da so te stare vraže bulšit :) Verjetno pomaga, da je podjetje za katerega delam švedsko (kjer zelo veliko dajo na enakost - med spoloma, rasami itd...), saj je pri nas v pisarni vsaj polovica žensk - tudi na vodilnih položajih. Na ladjah je med scientific crew skoraj vedno od 20% do 50% žensk, med posadkami ladij pa poklicu primerno manj, vendar imamo ravno zdaj na eni od naših ladij obe prvi oficirki ženski. Kapitanke še ni, sem pa siguren, da bo kmalu.

- Ali se te vode (kable, cevi ipd.) kaj čisti, torej, da se dol strga razne rastline in živali? Oziroma kako se to vzdržuje?
Čisti se jih samo, če rabiš detajlno inšpekcijo zaradi suma na napako, kontrolo katodne zaščite (vsa infrastruktura ima nameščene anode) ali intervencijo. Ovoji so običajno betonski (na naftovodih, predvsem zaradi obtežitve) ali polietilenski (kabli), zato v svoji življenjski dobi niso ravno občutljivi na korozijo ali mehanske poškodbe s strani živih bitij. Vzdrževanje je običajno bolj skrb za to, da se redno pregledujejo morebitni viri potencialnih predrgnjenj (skale, sidra) ali obstoječe fizične poškodbe, iščejo naplužene bombe (ribiči marsikaj premikajo po dnu) ali sabotaže (zaenkrat še nič takega). Če je napaka resna, se kabel dvigne in popravi, naftovod pa flika na dnu. Nato se prekrije z betonskimi prevlekami (concrete matress) in zasuje s kamni (rock-dumping ali grout-bag dumping).

- Ali so v teh HVDC kablih tudi optična vlakna? Ker pri kominikacijskih kablih v morju - optiki je zraven še napajanje za ojačevalnike na n km.
Ja, običajno gre zraven vsaj en set optičnih vlaken, pa ločen bakren ali aluminijast vodnik uporabljen za magnetno "toniranje" kabla. Toniranje se uporablja, ko so kabli vkopani ali zasuti, ti pa ga iščeš z gradiometrom (več med seboj povezanih magnetometrov, ki medsebojno odštejejo magnetizem zemlje), ki meri lokalno magnetno polje. Če kabel ni v uporabi, potrebuješ vodnik da ga toniraš, ki bo dovolj seval, da ga zaznaš z nekaj metrov razdalje. Optika je običajno samo za potrebe komunikacije znotraj infrastrukture, in se ne preda v generalno uporabo za komercialni prenos podatkov.

Pika na i je 27. nov 2019 ob 22:58 izjavil:

Bila sem v muzeju Nikole Tesle, kar mal razočarana, ne vem zakaj sem pričakovala celga hudiča.

Ker o Tesli kroži naokoli en kup pravljic. Še v muzeju so malenkost zabluzili