Slo-Tech - Kdor meni, da posnetek na YouTubu krši njegove avtorske pravice, lahko kanal s problematičnim posnetkom prijavi, kar se običajno konča v hitri odstranitvi posnetka. Če se to zgodi trikrat, je kaznovan tudi upravljavec kanala, saj lahko v skrajnem primeru YouTube kanal tudi zapre ali kaznuje z zdrsom v algoritmu. Nepridipravi so ugotovili, da lahko ta sistem tudi zlorabijo. To legitimnim uporabnikom povzroči veliko škode in nevšečnosti, saj nekaj časa traja, da se stvari razrešijo, v tem času pa ni ogledov in denarja.
V ZDA se je en tak izsiljevalec pravkar poravnal v tožbi, ki jo zoper njega sprožil Google. Izkazalo se je, da je lastnike kanalov izsiljeval tako, da je najprej proti njim vložil dve prijavi, da uporabljajo avtorsko zaščiteno vsebino v svojih posnetkih. Nato jim je zagrozil, da bo to storil še tretjič, če mu ne plačajo 150 ali 300 dolarjev, odvisno od kanala. Ponujal je celo popust za plačilo v bitcoinih.
Prav tako naj bi tako pridobil podatke o prebivališču žrtev in jim na dom poslal policijo pod pretvezo, da imajo v hiši ugrabitelje (swatting). Do naslova je prišel zaradi sistema ugovorov. Če YouTube izbriše posnetek, ker domnevno krši avtorske pravice, lahko avtor vloži ugovor, ki ga mora opremiti z osebnimi podatki. Ta ugovor dobi prijavitelj. Namen tega postopka je zmanjšati število neupravičenih ugovorov, saj prijavitelj dobi dovolj podatkov, da lahko ob nadaljevanju zlorabe avtorsko zaščitenega dela vloži tožbo. V konkretnem primeru pa je nepridiprav izkoriščal proteste lastnikov kanalov, da je dobil njihove osebne podatke.
Zaradi svojih dejanj bo moral plačati 25.000 dolarjev.
Osnovni problem je, da je prijavitelj avtomatsko privzet kot postenjak. Globo v stokratnem znesku bi morali placati avtorji take zakonodaje, juretovi kravatarji.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Saj vse to stima, najvecji problem je, ker so dandanes spisani algoritmi, ki precesejo internet ter ugotavljajo na podlagi odstotka ujemanja z njihovimi izracuni ali gre za copyright infringement ali ne.
Hkrati manjkajo v sodstvu strokovnjaki iz tega podrocja in se velik preveckrat kot kredibilno izjavo v sodni proces mece mnenja enega "strokovnega izvedenca", za kar pa vsi vemo, da je v umetnosti problem, saj ne obstajajo fiksni parametri, po cemer bi lahko presodil, ali neka stvar krsi pravice ali ne. Za kaj takega je potrebno vzeti dovoljsen empiricen vzorec, kjer se lahko vidi ali se stroka konsenzualno strinja med sabo ali pride med njimi do velikega odstopanja v mnenju.
Zadnji odmevni tak primer je skladba pevke Katy Perry, zaradi cesar je tudi dobila denarno globo in to zaradi obtozbe plagiata neke fraze v skladbi, ki je vec kot ocitno v uporabi ze iz casov barocne klasike, pa ceprav je tamkajsnji strokovni izvedenec trdil, da temu ni tako. Ko so se ogasili se drugi neodvisni analitiki, se je pogruntalo, da je izvedenec konkretno zabluzil, pa vendar to ni (vsaj zaenkrat) spremenilo izreka sodbe.
Kar hocem povedati je to, da mora biti najprej postimano sodstvo, da je lahko izvajalec skladbe ali avtor mirne duse kar se tice interpretacije avtorskega prava, nakar je potem cisto vseeno, ce izsiljevalec vztrajno flaga content kot krsenje avtorskih pravic, ker v tem primeru ves, da imas na sodiscu jasen in cist primer, ki ga je enostavno dokazati v svoj prid, v kompenzacijo (ter izsiljevalcev poduk) pa dobis denarna sredstva.
Ce se dodam, bi morala biti vsaka skladba/posnetek ob komercialnem izidu ustrezno analizirana, ter avtomatsko overjena, ali je infringement free ali ne. Ne pa, da to ugotavljamo sele po izidu, saj je to glavni razlog, da do taksnih tozb sploh pride.
Nekako tako kot patent, ane. Firma ne more priceti z izdelovanjem produkta, ce nima postimanih vseh pogodb razlicnih morebitnih patentov, ki jih vkljucuje v svoj izdelek, zaradi cesar ustrezno kompenzira lastnika teh patentov. Precej podobno je v glasbi, vsi vemo, da so aranzmaji ze obstojecih skladb lahko cisto legalna stvar, ce se avtor originala s tem seveda predhodno strinja.
