Forum » Loža » Turcizmi v slovenščini
Turcizmi v slovenščini
zmaugy ::
Ti pa ignoriraš očitno.
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
Shegevara ::
Jaz bi tukaj podal nekaj mojega razmišljanja. Dejstvo je to, da imamo te turške besede zaradi jugoslovanskih priseljencev in mislim, da se lahko vprašamo če niso to v resnici le del jezikov na Balkanu in ne gre za turcizme. Ja, besede so jim prinesli turki, ampak a so jih turki resnično izumili? Verjetno so te besede tudi turki od nekje prevzeli ali prisvojili saj jim ni besednjak padel iz neba?
Rekli boste, da besede izvirajo iz turščine = torej so turcizmi. Ampak ali res izvirajo iz turščine? mogoče imajo vendarle resnične korenine v drugih jezikih saj so bila turška plemena celo zgodovino v stiku z ostalimi civilizacijami.
Moje osebno mnenje je, da lahko o -izmih (germanizmi, romanizmi, turcizmi) govorimo samo v primeru direktnega vpliva. Pri germanizmu ni vmesnega člena oziroma posrednika. Germani so prišli k nam in nam vsilili svoje besedišče .
Torej:
Germanizem: Germani -> slovani
Turcizem: Turki -> Bosanci
Takoj pa, ko imaš situacijo
Turki -> Bosanci -> Slovenci... Pa ni več jasna slika. Moje mnenje je, da zaradi tega, ker
A) si jeziki večinoma ne lastijo izvora besed (je seveda veliko izjem) in B) turki neposrednega jezikovnega vpliva pri nas niso imeli
bi bil zato za zgoraj navedene primere, boljši izraz "Balkanizem" kot turcizem.
Just my 2 cents.
Rekli boste, da besede izvirajo iz turščine = torej so turcizmi. Ampak ali res izvirajo iz turščine? mogoče imajo vendarle resnične korenine v drugih jezikih saj so bila turška plemena celo zgodovino v stiku z ostalimi civilizacijami.
Moje osebno mnenje je, da lahko o -izmih (germanizmi, romanizmi, turcizmi) govorimo samo v primeru direktnega vpliva. Pri germanizmu ni vmesnega člena oziroma posrednika. Germani so prišli k nam in nam vsilili svoje besedišče .
Torej:
Germanizem: Germani -> slovani
Turcizem: Turki -> Bosanci
Takoj pa, ko imaš situacijo
Turki -> Bosanci -> Slovenci... Pa ni več jasna slika. Moje mnenje je, da zaradi tega, ker
A) si jeziki večinoma ne lastijo izvora besed (je seveda veliko izjem) in B) turki neposrednega jezikovnega vpliva pri nas niso imeli
bi bil zato za zgoraj navedene primere, boljši izraz "Balkanizem" kot turcizem.
Just my 2 cents.
saule ::
Večina besed, ki jih imamo skupnih z mađari recimo (paprika mi pade na pamet, so pa tudi dnevi tedna in še cel kup drugih)
Samo346 ::
Jaz bi tukaj podal nekaj mojega razmišljanja. Dejstvo je to, da imamo te turške besede zaradi jugoslovanskih priseljencev in mislim, da se lahko vprašamo če niso to v resnici le del jezikov na Balkanu in ne gre za turcizme. Ja, besede so jim prinesli turki, ampak a so jih turki resnično izumili? Verjetno so te besede tudi turki od nekje prevzeli ali prisvojili saj jim ni besednjak padel iz neba?
Rekli boste, da besede izvirajo iz turščine = torej so turcizmi. Ampak ali res izvirajo iz turščine? mogoče imajo vendarle resnične korenine v drugih jezikih saj so bila turška plemena celo zgodovino v stiku z ostalimi civilizacijami.
Moje osebno mnenje je, da lahko o -izmih (germanizmi, romanizmi, turcizmi) govorimo samo v primeru direktnega vpliva. Pri germanizmu ni vmesnega člena oziroma posrednika. Germani so prišli k nam in nam vsilili svoje besedišče .
Torej:
Germanizem: Germani -> slovani
Turcizem: Turki -> Bosanci
Takoj pa, ko imaš situacijo
Turki -> Bosanci -> Slovenci... Pa ni več jasna slika. Moje mnenje je, da zaradi tega, ker
A) si jeziki večinoma ne lastijo izvora besed (je seveda veliko izjem) in B) turki neposrednega jezikovnega vpliva pri nas niso imeli
bi bil zato za zgoraj navedene primere, boljši izraz "Balkanizem" kot turcizem.
Just my 2 cents.
Saj ne rabiš iskati skritiega zaklada. Besede imajo svoje korenine v turškem, perzijskem, arabskem, grškem jeziku. Jasno, turcizmi niso pravi naziv za te besede:
JELEK
>Borrowed from Ottoman Turkish یلك (yelek).
> tur. yelek
ANTERIJA
>tur. entari ← arap. ̔antärī
ŠAJKAČA
> tur. şayak
reg. čoha domaće izrade, slična suknu
>sajkaca (Srbija) »1° vojnicka kapa, 2° gunj (Crmnica)«, odatle sajka f (narodna pjesma) »(vojnicka) kapa«. Balkanski turcizam (tur. sayak »etoffe d'un tissu leger, espece de serge«)
PETAR SKOK ,ETIMOLOGIJSKI RJECNIK
BUDALA
Od turskog abdal < od arapske riječi u množini abdāl; u jednini بَدَل (badal) ili بَدِيل (badīl) = zamjena.
✧ tur. ← arap. budälā̕, 〈mn〉 riječi bädāl: zamjena, (dosl.) onaj koji zamjenjuje stvari
KUTIJA
✧ tur. kutu ← ngrč. Kouti
DELIJA
> tur. deli: jak, silovit
RAKIJA
>rakija ← raki ← arap. Arak
> tur. raki i arak ← arap. Aräq
>Prevzeto prek hrv., srb. ràkija iz turš. rakı, kar je sorodno s turš. arak, to pa je izposojeno iz arab. carraḳ v enakem pomenu (Šk, 530), prvotno ‛pot, znoj’.
https://fran.si/193/marko-snoj-slovensk...
PITA
✧ tur. pite ← ngrč. pétta (pítta)
ČOBAN
çoban ← perz. Šubān
ŠEĆER
tur. šeker ← perz. Šäkär
JORGOVAN
✧ tur. erguvan ← perz. ergewẉn
KAPIJA
✧ tur. kapı
Balkanski turcizam (tur. kaptı)
KAJMAK
> tur. Kaymak
>From Old Turkic kañak (kañak), kayak (kayak, “cream layer that forms on top of milk after boiling”), from kaña- (kaña-, “1. to boil, 2. to melt, become liquid”), from kañ (kañ, “fountainhead, spring, source of a stream”)[1], from Proto-Turkic. See kaynamak.
>Prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz turš. kaymak ‛kajmak’ (Šk, 383), kar je izpeljanka iz turš. korena kay- ‛čvrst, trd’ (Sk II, 16).
https://fran.si/193/marko-snoj-slovensk...
ORTAK
>From Ottoman Turkish اورتاق (ortak), from Old Turkic ortuk (ortuk).
ČARAPA
>From Ottoman Turkish چوراب (çorap), from Persian جوراب (jurāb)
✧ tur. çorap ← arap. gäwräb ← perz. Gūrāb
ČELIK
> tur. çelik
>Borrowed from Ottoman Turkish چلیك (çelik).
BRE
✧ grč. mōré: budalo
BOJA
✧ tur. boya, boyama: krv, boja
From Ottoman Turkish بویا (boya).
Samo346 ::
Srbska nacionalna hrana je iz tega turško-perzijsko-arabskega prostora, prav tako njihova nacionalna glasbila od gusel, tamburice naprej. Popularna glasba je odraz tega. Tudi njihova narodna noša kot so anterija, jelek, verjetno tudi šajkača.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Samo346 ()
jype ::
"jok brate odpade" je recimo v filmu Ne joci PeterNe širi neresnic. Ta fraza se pojavi v filmu "To so gadi".
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Samo346 ::
TURCIZMOV PRECEJ V SRBSKI NAC. HRANI
SARMA
>Prevzeto prek hrv., srb. sárma iz turš. sarma ‛sarma’, kar dobesedno pomeni ‛kar je zavito’
ČEVAPČIČI
>Ime ćevapčići, ćevapi i ćevap izvorno je nastalo na perzijskom jeziku ( pers.
1] ,( كباب ] i u svom se izvornom obliku koristilo za meso ne pečeno, već prženo.
Uporaba istog naziva u arapskom jeziku najvjerojatnije potječe iz aramejskog (
aram. כבבא ), a koji opet ima korijen u akadskom jeziku ( akad. Kabab - ono što
je izgoreno, ispreženo, pougljenjeno) [2] . U 14. stoljeću , kabob se spominje
kao sinonim za perzijsku riječ ( pers. Tabahajah- jelo koje se sastoji od prženih
komada mesa).
ĐUVEĆ DŽUVEČ
✧ tur. güveç
>Prevzeto iz hrv., srb. đùveč v enakem pomenu, kar je pomensko prenarejena nar. beseda đùveč ‛glinena posoda’. To je izposojeno iz turš. gügec, nar. güveç ‛glinena posoda za kuhanje’ (Sk I, 484, Šk, 138).
MUSAKA
>Prevzeto prek hrv., srb. musàka in turš. musaka iz arab. musaḳḳa ‛musaka’ (Sk II, 487), kar prvotno pomeni ‛prepojen, namočen, zmočen’ (Šk, 476).
✧ tur. ← arap. musaqqā: natopljen
TURŠIJA
✧ tur. turşu ← perz. turš, turuš: kiselo
ĐEVREK
✧ tur. Gevrek
KAČMAK
✧ tur. kaçamak
Kačamak ( tur. Kačamak ) je vrsta tradicionalnog jela spremljena obično od kukuruznog brašna. [1]
PASULJ
✧ mađ. paszuly ← ngrč. fasóuli ← grč. phásēlos
KOLIVA
Kollyba, a word which in Greek is the plural form of kollybo (κόλλυβο: n neu; itself rarely used), is derived from the Classical Greek word κόλλυβος, kollybos (n masc), i.e. a small coin or a small gold weight. In the Hellenistic period, the neuter plural form of the latter word, i.e. κόλλυβα, kollyba, took the meaning of small pies made of boiled wheat.The sense of the ritual food is of a latter period.[2][3]
BUREK
✧ tur. börek
TARATOR
✧ tur. tarator, tertur
PINĐUR
✧ mađ.
TUFAHIJE
✧ tur. tüffahiye ← arap. tuffāḥiyya
>The word tufahija stems from the Arabic word tuffāḥa (تفاحة), meaning "apple".
HALVA
✧ tur. helva ← arap. ḥalwā
>The word halva entered the English language between 1840 and 1850 from the Romanian Yiddish: חלווה, romanized: halva, which came from the Turkish: helva, itself ultimately derived from the Arabic: حلوى, romanized: ḥalwá, a sweet confection.[4][5] The root in Arabic: حلو, romanized: ḥelw, means "sweet".[6]
BAKLAVA
✧ tur. ← arap. bāqlawa
KAČMAK
✧ tur. kaçamak
KAJGANA
✧ tur. kaygana ← perz. hāygene
KAFA
✧ tur. kahve, v. kafa
✧ prema pokrajini Kafa u Etiopiji, odakle potječe
BOZA
✧ tur. ← perz. būza
RATLUK
✧ tur. ← perz. rahati-halkum ← arap. rāhā (rahat) + halqūm: grlo
BAKLAVA
✧ tur. ← arap. bāqlawa
SARMA
>Prevzeto prek hrv., srb. sárma iz turš. sarma ‛sarma’, kar dobesedno pomeni ‛kar je zavito’
ČEVAPČIČI
>Ime ćevapčići, ćevapi i ćevap izvorno je nastalo na perzijskom jeziku ( pers.
1] ,( كباب ] i u svom se izvornom obliku koristilo za meso ne pečeno, već prženo.
Uporaba istog naziva u arapskom jeziku najvjerojatnije potječe iz aramejskog (
aram. כבבא ), a koji opet ima korijen u akadskom jeziku ( akad. Kabab - ono što
je izgoreno, ispreženo, pougljenjeno) [2] . U 14. stoljeću , kabob se spominje
kao sinonim za perzijsku riječ ( pers. Tabahajah- jelo koje se sastoji od prženih
komada mesa).
ĐUVEĆ DŽUVEČ
✧ tur. güveç
>Prevzeto iz hrv., srb. đùveč v enakem pomenu, kar je pomensko prenarejena nar. beseda đùveč ‛glinena posoda’. To je izposojeno iz turš. gügec, nar. güveç ‛glinena posoda za kuhanje’ (Sk I, 484, Šk, 138).
MUSAKA
>Prevzeto prek hrv., srb. musàka in turš. musaka iz arab. musaḳḳa ‛musaka’ (Sk II, 487), kar prvotno pomeni ‛prepojen, namočen, zmočen’ (Šk, 476).
✧ tur. ← arap. musaqqā: natopljen
TURŠIJA
✧ tur. turşu ← perz. turš, turuš: kiselo
ĐEVREK
✧ tur. Gevrek
KAČMAK
✧ tur. kaçamak
Kačamak ( tur. Kačamak ) je vrsta tradicionalnog jela spremljena obično od kukuruznog brašna. [1]
PASULJ
✧ mađ. paszuly ← ngrč. fasóuli ← grč. phásēlos
KOLIVA
Kollyba, a word which in Greek is the plural form of kollybo (κόλλυβο: n neu; itself rarely used), is derived from the Classical Greek word κόλλυβος, kollybos (n masc), i.e. a small coin or a small gold weight. In the Hellenistic period, the neuter plural form of the latter word, i.e. κόλλυβα, kollyba, took the meaning of small pies made of boiled wheat.The sense of the ritual food is of a latter period.[2][3]
BUREK
✧ tur. börek
TARATOR
✧ tur. tarator, tertur
PINĐUR
✧ mađ.
TUFAHIJE
✧ tur. tüffahiye ← arap. tuffāḥiyya
>The word tufahija stems from the Arabic word tuffāḥa (تفاحة), meaning "apple".
HALVA
✧ tur. helva ← arap. ḥalwā
>The word halva entered the English language between 1840 and 1850 from the Romanian Yiddish: חלווה, romanized: halva, which came from the Turkish: helva, itself ultimately derived from the Arabic: حلوى, romanized: ḥalwá, a sweet confection.[4][5] The root in Arabic: حلو, romanized: ḥelw, means "sweet".[6]
BAKLAVA
✧ tur. ← arap. bāqlawa
KAČMAK
✧ tur. kaçamak
KAJGANA
✧ tur. kaygana ← perz. hāygene
KAFA
✧ tur. kahve, v. kafa
✧ prema pokrajini Kafa u Etiopiji, odakle potječe
BOZA
✧ tur. ← perz. būza
RATLUK
✧ tur. ← perz. rahati-halkum ← arap. rāhā (rahat) + halqūm: grlo
BAKLAVA
✧ tur. ← arap. bāqlawa
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kitajski študenti med prakso izdelovali Amazonove Alexe? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 8649 (5863) | MrStein |
| » | Osmanski vpliv na srbsko kulturoOddelek: Problemi človeštva | 3448 (2411) | Scaramouche |
| » | Manjšine, zapis v ustavo, predlog Levice, SDS (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 26078 (23015) | thramos |
| » | Obtoženemu iz hekerske skupine LulzSec zaradi napada na Sony leto zapora in visoka gOddelek: Novice / Varnost | 5453 (4147) | enadvatri |