Ženske oblike slovanskih priimkov

Berem članka o tem kako nekateri slovanski narodi (večina) pišejo žensko obliko priimka, drugače od moškega. Ob tem se postavlja vprašanje ali to nakazuje, da gre za lastninsko razmerje?
http://www.primorske.si/plus/7--val/je-...
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv...

To pravilo naj bi podobno veljalo pri tvorjenju ženskih priimkov tudi pri Islandcih in Grkih.

Zanimivo, da se takšno poimenovanje pri nas ni uveljavilo.


Czech name
Female surnames
As in English-speaking countries, Czech women traditionally receive their father's surname at birth and take their husband's name when they marry. However, the names are not exactly the same; the endings differ to fit into the Czech language's systems of gender adjectives. For example, the tennis players Cyril Suk and Helena Suková are brother and sister; Suková is the feminine form of Suk. In fact, Czech female surnames are almost always feminine adjectives. There are several ways of forming them, depending on their male counterpart:

If the male surname is a masculine adjective (ending in -ý), the female surname is simply the feminine equivalent. Thus, a girl whose father's surname is Novotný would have the surname Novotná .
If the male surname is a noun, the female surname takes the suffix -ová, making it a feminine adjective:
Novák becomes Nováková
Horáček becomes Horáčková
Svoboda becomes Svobodová
Navrátil (in the literal meaning of "he returned") becomes Navrátilová, i.e. not declined into Navrátila ("she returned")

Otherwise, -ová is still added, even when speaking of foreigners ("Angela Merkelová"). Because gender-marked suffixes are inherited in the Czech grammar and also because the gender of a person could be told straight from the surname regardless of the context, Czechs tend to add a feminine suffix to the surnames of Czech as well as foreign women surnames. Thus, e.g. American first lady Michelle Obama is referred to as Michelle Obamová in the Czech press. Science Fiction writer Ursula Le Guin appears in Czech translations as Ursula Le Guinová.[5] This phenomenon is not universal, however. In recent years, there has been lively discussion whether or not to change foreign female surnames in public use (such as in media references etc.). Supporters of abandoning this habit claim that adding a Czech female suffix to a foreign surname means deliberately changing a woman's name and is therefore both misleading and inconsiderate, whereas traditionalists point out that only by adding the suffix can the name be used as a flexible feminine adjective within a naturally sounding Czech sentence. Although the discussion continues, the majority of newspapers and other media use the "adopted" versions.

Until 2004, every woman who married in the Czech Republic and wanted to change her name had to adopt a feminine surname, unless her husband was a foreigner whose name ended in a vowel or she was a registered member of a Czech minority group, such as the Germans. A law passed in 2004 allows all foreign women, and Czech women who marry foreign men, to adopt their husband's exact surname.[6]




Ukrainian surnames
Ukrainian surnames @ Wikipedia
When a woman married, she was known by a form of her husband's first name or her father's. From the name Petro, she was Petrykha, (wife of Petro). From these forms, matronymic surnames ending in -yshyn were created. Petryshyn came from Petrykha, Romanyshyn from Romanykha and Ivanyshyn from Ivanykha. Surnames based on women's names are rare (Marunchak from Marunia, a form of Maria).

Ukraine women's national handball team
Yelyzaveta Hilyazetdinova
Iryna Volodymyrivna Steľmach
Olena Oleksijivna Umanets
Natalija Petrivna Volovnyk

Ukraine women's national football team
Ljudmyla Mychajlivna Pekur
Sanina Iryna Fedorivna
Kateryna Jurijivna Samson


Slovak name
Slovak name @ Wikipedia
Surnames
Surnames differ according to gender. Generally feminine form is created by adding suffix "ová" to the masculine form. In some cases a "y"/"ý" at the end of a masculine name is replaced with an "á". Feminine names almost always end in "á" while masculine names almost never do. Note that á is a different character from a. For example, Bača is a masculine form while Bačová would be feminine. Because Slovakia also has people with Hungarian, German, and other ancestors, some surnames in Slovakia will follow the convention of those languages and not conform to these norms.

Slovakia women's national football team
Mária Korenčiová
Lucia El-Dahaibiová
Lívia Kuľková
...

Bulgarian name
Bulgarian name @ Wikipedia
Suffixes
Most Bulgarian surnames end with "–ov(a)" or "–ev(a)". They work the same way as the patrynomic (and are in fact derived from them), and are possessive forms of given names. The "–ov/–ev" (masculine) and "–ova/–eva" (feminine)
Another suffix is "–in/–ina" (e.g. Kunin, Ganina, Radin). Unlike all other Bulgarian patronymics and family names, these stem from a female name (e.g. "of Kuna", "of Gana", "of Rada"). They are most common in the region of Razlog and Bansko. The "–in" suffix is also popular with Russians.

Bulgaria women's national football team
Korneliya Naydenova
Zlatka Gaberova Bulgaria
Kristina Ivanova
...


Macedonian onomastics
Macedonian onomastics @ Wikipedia
Female surnames mirror those for men, but inflect for grammatical gender: -ова (-ova), -евa (-eva), -ска (-ska). Consequently, the feminine form of the surname Milevski is Milevska (elided forms would be Mileski and Mileska, respectively).

North Macedonia women's national football team
Martina Smilkovska
Daniela Veleska
Katerina Mileska
Simona Taseva


List of surnames in Russia
In Russia, most surnames change depending on the gender of the person. The last names in the list below are all in the male form. The feminine form is the same plus an "a" at the end for most surnames ending in "v" and "n". Surnames ending in "y" change to the feminine form by replacing the ending with "-aya".


Russia women's national football team
Irina Podshibyakina
Valentina Zhukova
Maria Galay (Maria Igorevna Galay)
Nadezhda Smirnova
Elvira Todua (Elvira Zurabovna Todua)

Mislim, da je pri Poljakih malo drugače.

Mislim, da so ženske oblike priimka le pri tistih s končnico
-ski (-ska)
-cka (-cka)

Chojnacki
Małgorzata Chojnacka, Polish sprint canoeist
Roman Chojnacki, Polish conductor

Npr. priimek Nowak je enak za ženske in moške.
Katarzyna Nowak @ Wikipedia
Teresa Nowak @ Wikipedia

Ja, nakazuje lastninsko razmerje. IMO bo preteklo še nekaj časa preden bodo žrtve stockholmeskega sindroma spoznale, za kaj gre.

uhuhu je 4. sep 2019 ob 23:22 izjavil:

Kar nekaj vas je prepričanih, da je polovica Evropejk v lasti moških. Zelo zanimiva trditev za 21. stoletje

Ne, k sreči nismo prepričani, da je to realnost. Prepričani smo zgolj, da je to nekdaj bila realnost in da je to razlog, zakaj se priimki uporabljajo tako, kot se.

uporabnik832 je 4. sep 2019 ob 23:58 izjavil:

If both spouses are citizens of Slovakia, but the wife is of a non-Slovak nationality,

Hmmm.

However, in most modern countries all nationals are citizens of the state, and full citizens are always nationals of the state.

Mislim da so pred feminističnim valom v 60. letih to tudi pri nas uporabljali Če boste pogledali kakšen slovenski film po 2. sv. vojni, so imena igralk na koncu v takšni obliki.

Matek je 4. sep 2019 ob 21:54 izjavil:

Ja, priimki so seksistična reč. Poleg v tej temi omenjenih slovničnih oblik lastnino izražajo tudi pravila prenosa - moški je nosilec priimka in ga prenaša na svoje potomce, medtem ko je ženska najprej označena z očetovim priimkom, potem pa s poroko zamenja "gospodarja" in prevzame moževega.

Tu je povsem neka druga fora.

Ob rojstvu dobiš očetov priimek zato, da se ve kdo ti je oče. Kdo ti je mama praviloma ni sporno, oče je potencialno vprašljiv. Stari Egipčani so glede tega šli tako daleč, da se je krona dedovala po materini liniji, kar je vodilo v spolno prakso, kot smo je vajeni iz nekaterih družin v Igri prestolov.

Kako to razrešiš? Povsem rešiti seveda ne moreš, ampak če otroka poimenuješ po očetu si naredil korak v pravo smer.

5. stopnja feminizma predvideva spremembo celotne slovanske slovnice in zakonov, kajti svojilniki v priimkih so toksično mačistični in zatorej nezaželjeni!!

pirat je 5. sep 2019 ob 08:46 izjavil:

Hipátija Jypetóva :D

Priznati moram, da sem razočaran nad tvojim sklepom, ker je menda jasno, da jaz nikoli ne bi zapisal, hja, na primer tega:

FormerUser je 4. sep 2019 ob 23:08 izjavil:

V bistvu mešaš jabolke in hruške

Pravzaprav je to v vseh zahodnih jezikih prisotno. Ni pa to lastninsko razmerje. In to dokazuje recimo angleščina.
Če ženska prevzame priimek moža "Johnson" ne pomeni, da je ona sin Johna.
Pravzaprav se gre se za "klansko" oz. rodovno ali družinsko pripadnost. Zato imajo recimo rusi vedno tudi srednji priimek, ki ga tvorijo po očetovem lastnem imenu. (Ivanovič/Ivanovna). Tega priimka ženska po poroki ne zamenja in ji vedno ostane, četudi postane last njenega moža, kot je bilo to praksa v preteklosti.

En članek na to temo RTVS: Žensko podreja tudi jezik

Branislava Vičar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru razloži nekaj primerov jezikovnega seksizma: "Spolna razlika ali spolna asimetrija v jeziku ali jezikovni seksizem je termin, ki označuje široko množico prvin, denimo generičnost moškega spola (npr. 'Na simpoziju so nastopili referenti iz desetih držav', ko so bile med 'referenti' tudi ali predvsem ženske, ali 'Maja je odšla s prijatelji', v skupini, s katero je Maja odšla, pa se je nahajal en sam moški), ali oblike obojespolnih naslavljanj, ki ohranjajo spolno zaznamovanost (npr. 'Drage kolegice, spoštovani kolegi'), ali pregibanje ženskih priimkov s pridevniškim priponskim obrazilom -ova/-eva (npr. 'Predloge je posredovala dr. Kosova', 'Predavala je Javornikova')."

Moževa žena, v dobrem in slabem
Lastnina je – zanimivo – precej pogosta ideja, ki jo v analizah jezika in spola najdemo v ozadju. Skriva se tudi v gesti, ko ob poroki ženska prevzame možev priimek, svojega pa opusti. Ko jo povprašamo, zakaj, odgovori, da "iz tradicije, iz navade, ker je bolj praktično in ker se tako pač dela".

Drugo perspektivo o prevzemanju priimkov pojasnjuje Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: "Prav to, da ženska prevzame priimek svojega moža, priča o zelo ponotranjeni moški dominaciji, ki jo imamo za nekaj normalnega, naravnega, zgodovinsko dalj časa trajajočega, o čemer sploh ne razmišljamo in dopustimo, da se to kar prenaša iz generacije v generacijo. Pri prevzemanju moževega priimka se vidi, da se pravzaprav še vedno, čeprav se tega ne zavedamo, ženska označuje kot lastnina."

Jaz sem pa ne strinjam, da se to vidi preko jezika - ravno zato, ker je to zgodovinsko trajajoče se je prvotni občutek te (menda) dominacije izgubil - ljudje večinoma NE uporabljamo teh struktur z namenom nekoga dominirati. Ja poznam teorijo lingvističnega "reprogramiranja", samo to je precej obrobna zadeva in ne tako zelo daleč od psevdo znanosti.

Nekdo je omenil "-son" končnico. Pa kdo danes še dobiva občutek, da gre z lastnino očeta pri tem? Priimki so že zdavno prešli predvsem v področje praktične identifikacije. So pa seveda tradicionalni, to pa. In ljudje imajo občutek nelagodja, kadar nekdo želi spremeniti nekaj iz ideoloških razlogov - rekel bi kar upravičeno.

Oziroma obratno: čisto nič ne bo bolje, če razmesariš nek jezik z nekakšnimi domislicami o enakosti - to je samo fasada, ki ne bo pripomogla k ničemur. Moje mnenje.

Gavran je 5. sep 2019 ob 11:19 izjavil:

A na nordijske oblike pa nihce ne pomisli? Hansdooter kot hci od Hansa in Hansson kot sin od Hansa sta si brat in sestra kljub razlicnemu priimku... In ne, to zame ni seksizem, je samo izrazanje pripadnosti - tudi moska, recimo makedonska oblika Ivanov oznacuje pripadnost, ne samo zenska oblika Ivanova...

Ja, pripadnost pater familias-u.

Ma ne vem... meni je pa škoda razmesariti jezik zaradi neke površinske stvari. Nek brezvezen podvig.

Saj res, v čem je fora raznih ideologov, da se vedno spravijo na jezike oziroma kako ljudje govorijo? To so čisto tiste 1984 fore. Moja razlaga je, da podobno kot "partija" v tistem romanu verjamejo v "preprogramiranje" razmišljanja množic preko jezika. Mamljiva ideja, ampak mislim, da je ta učinek precenjen - na koncu bomo samo ostali z butastimi izrazi in prisiljenimi pravopisnimi pravili - spremembe zavesti pa ne bo. Tipičen primer ko razjebeš celo hišo, da zamenjaš parket.

Miki N je 5. sep 2019 ob 11:37 izjavil:

Ma ne vem... meni je pa škoda razmesariti jezik zaradi neke površinske stvari. Nek brezvezen podvig.

Žal jezik pomembno vpliva na našo kulturo in vedenje. Saj ravno zato je 1984 tako revolucionarno delo: Ker prvo to izpostavi kot vektor napada na človekov intelekt.

Gregor P je 5. sep 2019 ob 12:38 izjavil:

... sedaj vedno več ljudi govori (tudi zavestno zapiše v različne dokumente) o "podnebni krizi" in ne več samo "podnebnih spremembah", ravno s tem namenom vpliva na našo percepcijo o tej problematiki.

Ker trenutno stanje to terja.

Ni treba mesat NLP-ja zraven k temu da jeziki so taki kot so. Teorije zarot prihranite za Fox News.