Drži, da si Amazon prizadeva čim bolj avtomatizirati ta proces, kar trenutno pomeni avtomatizacijo posameznih faz. Njihovi distribucijski centri so ponekod že polni robotov, ker je to ceneje in ker potrebujejo manj ljudi, a za zdaj delujejo le v sodelovanju z ljudmi.
Amazon ima v ZDA sicer 110 skladišč, 45 centrov za razvrščanje in 50 dobavnih postaj. Celoten sistem dobave zaposluje 125.000 ljudi. Največ robotov uporabljajo v skladiščih, kjer gre za enotno in standardizirano blago, denimo računalniško opremo, kolesa, elektroniko itd. Bistveno teže pa je avtomatizirati dostavo izdelkov, ki niso identični, denimo banan. Roboti so danes odlični pri ponavljajočih, dobro definiranih opravilih, denimo pri proizvodnji za tekočim trakom. Precej drugače pa je pri opravilih, kjer je treba kaj pogledati in se odločiti. Tu upe polagamo v umetno inteligenco in strojni vid. Amazon, denimo, vsako leto organizira Picking Challenge, kjer se roboti pomerijo v komisioniranju. Roboti so tudi v tem čedalje boljši.
Kljub slabim pogojem dela pa ostaja zaposlitev v Amazonu precej iskana. Lani oktobra so prejeli 850.000 prijav za začasno delo, ker je dvakrat več kot leto pred tem. Hkrati so sindikati in javno mnenje lani Amazon prisilili, da je minimalno plačo v ZDA zvišal na 15 dolarjev na uro. Toliko je sicer tudi zakonsko predpisana minimalna plača v nekaterih zveznih državah, denimo v New Yorku.
