Poletni/zimski čas

starfotr je 1. apr 2019 ob 20:59 izjavil:

Tisti, ki imajo nočne in s tem stalne menjave ritma, imajo čez leta in leta takega življenja zelo povečano verjetnost, da zbolijo za določenimi boleznimi.

Tudi Nobelova nagrada je bila podeljena za dosežke pri raziskovanju ritma. Tako, da, ne nabijaj, da lahko to kar menjaš, kot gate.

nekikr je 1. apr 2019 ob 20:48 izjavil:

To je res. Mislim, dejansko na infrastrukturnem ministrstvu to priznavajo. Na srečo pa se Nemci nagibajo k poletnemu času.

starfotr je 1. apr 2019 ob 20:59 izjavil:

Tisti, ki imajo nočne in s tem stalne menjave ritma, imajo čez leta in leta takega življenja zelo povečano verjetnost, da zbolijo za določenimi boleznimi.

Tudi Nobelova nagrada je bila podeljena za dosežke pri raziskovanju ritma. Tako, da, ne nabijaj, da lahko to kar menjaš, kot gate.

imagodei je 1. apr 2019 ob 22:38 izjavil:

To razlaganje z "bolj naravno je", je ultrakomično. Bolj naravno je tudi, da fašeš gangreno zaradi ureznine na roki, ne pa, da sežeš po antibiotikih. Bolj naravno je tudi, da vsi ljudje trdo delamo za svojo hrano - na polju, od ranega jutra do večera; ajde čez opoldansko pripeko pa siesta v senci. Bolj naravno je, da bi ljudje živeli v plemenih, z dosti manj zasebnosti, kjer bi si delili delo in skrb za otroke, ne pa, da se zapiramo v "celice", kjer ne poznamo niti svojih sosedov, ki živijo na sosednjih vratih preko hodnika v bloku/stolpnici.

Kolk daleč nazaj pa gremo s tem? Človek se je razvil pred nekaj 100.000 leti v Afriki, precej bližje ekvatorja. Tam je dan praktično 365 dni na leto dolg cca 12 ur, give or take, odvisno koliko severno ali južno greš. Ampak ne, ljudje so silili v arktični krog, tako visoko, da imajo praktično pol leta dan, pol leta pa noč. Pa mal manj severno, kjer morda sonca ne vidijo "le" nekaj mesecev - je to potem še naravno?

^{Ne bi se zdaj spuščal v to, da ima tako dolga odsotnost dnevne svetlobe merljiv efekt na pojav depresije, samomorilnosti, alkoholizma ipd... Zgolj ilustriram skrajnosti, mi v Sloveniji pa smo daleč od teh! Če že kaj, nam to pove, da je koristno, da ljudem pozimi omogočimo več dneva popoldan, ko so frej in lahko gredo lahko na sprehod ali magar kidat sneg, namesto da imajo dan takrat, ko so zaprti v pisarnah, učilnicah...}

Le dobrih 100 let nazaj nismo imeli električne razsvetljave. Ljudje so si deset tisočletja svetili z ognjem - ravno bogata svetloba to ni bila, tako da so se ljudje večinoma hitro pospravili v postelje. Danes nihče ne problematizira umetne razsvetljave (vsaj ne v tem smislu). Deset tisoče let so ljudje hodili spat s soncem, pozimi je to pač pomenilo, da si na naši zemljepisni širini šel spat ob 17h, 18h. Ker, če nisi imel sveč, leščerb oziroma so bile namenjene najnujnejšim opravilom (če je bilo sredi noči treba srat v nočno posodo, da pač nisi ravno stopil vanjo), nisi v popolni temi mogel počet prav nič. Ker pa normalni odrasli ne morejo spati od 17h do 7h, so se ljudje sredi noči zbujali oziroma so spali v "dveh etapah". Premožnejši so si pač prižgali sveče in leščerbe, malček pokramljali, pojedli, popili, opravili potrebo; revni pa so se pogovarjali v temi, ali pač počeli, kar se počne v temi. Menda je bilo tako bolj naravno, a to se ne problematizira.

Poleti, seveda, je bila stvar drugačna. Če si vstajal s svitom, ob 3:30 in 4:00, ob trdem delu nekako ni bilo variante, da bi zdržal do 20h, 21h zvečer. So pa ljudje izkoristili opoldansko vročino za nekaj ur "sieste", dremeža, spanca. Danes razviti zahodni svet zviška gleda na opoldansko lenarjenje, značilno za nekatere mediteranske lege, ampak bojda je bilo tako bolj naravno. Že vročina te zdela, kaj šele delo na vročem soncu. A spet, nikomur se ne zdi problematično, da tega ne prakticiramo.

Kaj pa potovanja z letalom? Človek je stotisoče let preživel življenje, omejeno na drobec zemljinega površja. Če je migriral, je migriral s hitrostjo do nekaj 10 km dnevno in se je kamot lahko postopoma prilagodil menjavi "časovnih pasov". Danes brez težav zamenjamo več časovnih pasov v obdobju nekaj ur. Ni neobičajno, da ljudje večkrat letno potujejo za nekaj dni izven svojega časovnega pasu, pa spet nazaj. To se tudi ne problematizira.

Kje so še vse ostale civilizacijske prilagoditve - od divjega tempa, stresa in poklicne izgorelosti, ki je v znatni meri tudi posledica razvoja interneta in digitalnih tehnologij v zadnjih 30 letih... Pa se to tudi ne problematizira. Norma postaja, da smo za firmo dosegljivi popoldan, za vikend, celo na dopustu. Saj nam kupijo mobitel, ane? Pa baje to ni najbolj naravno...

Ampak glavno, da "solar noon" približno ustreza 12. uri in da se poleti prilagodimo t.i zimskemu času ter svitu pred 4. uro zjutraj.

Aquafriend je 2. apr 2019 ob 01:43 izjavil:

imagodei je 1. apr 2019 ob 22:38 izjavil:

To razlaganje z "bolj naravno je", je ultrakomično. Bolj naravno je tudi, da fašeš gangreno zaradi ureznine na roki, ne pa, da sežeš po antibiotikih. Bolj naravno je tudi, da vsi ljudje trdo delamo za svojo hrano - na polju, od ranega jutra do večera; ajde čez opoldansko pripeko pa siesta v senci. Bolj naravno je, da bi ljudje živeli v plemenih, z dosti manj zasebnosti, kjer bi si delili delo in skrb za otroke, ne pa, da se zapiramo v "celice", kjer ne poznamo niti svojih sosedov, ki živijo na sosednjih vratih preko hodnika v bloku/stolpnici.

Kolk daleč nazaj pa gremo s tem? Človek se je razvil pred nekaj 100.000 leti v Afriki, precej bližje ekvatorja. Tam je dan praktično 365 dni na leto dolg cca 12 ur, give or take, odvisno koliko severno ali južno greš. Ampak ne, ljudje so silili v arktični krog, tako visoko, da imajo praktično pol leta dan, pol leta pa noč. Pa mal manj severno, kjer morda sonca ne vidijo "le" nekaj mesecev - je to potem še naravno?

^{Ne bi se zdaj spuščal v to, da ima tako dolga odsotnost dnevne svetlobe merljiv efekt na pojav depresije, samomorilnosti, alkoholizma ipd... Zgolj ilustriram skrajnosti, mi v Sloveniji pa smo daleč od teh! Če že kaj, nam to pove, da je koristno, da ljudem pozimi omogočimo več dneva popoldan, ko so frej in lahko gredo lahko na sprehod ali magar kidat sneg, namesto da imajo dan takrat, ko so zaprti v pisarnah, učilnicah...}

Le dobrih 100 let nazaj nismo imeli električne razsvetljave. Ljudje so si deset tisočletja svetili z ognjem - ravno bogata svetloba to ni bila, tako da so se ljudje večinoma hitro pospravili v postelje. Danes nihče ne problematizira umetne razsvetljave (vsaj ne v tem smislu). Deset tisoče let so ljudje hodili spat s soncem, pozimi je to pač pomenilo, da si na naši zemljepisni širini šel spat ob 17h, 18h. Ker, če nisi imel sveč, leščerb oziroma so bile namenjene najnujnejšim opravilom (če je bilo sredi noči treba srat v nočno posodo, da pač nisi ravno stopil vanjo), nisi v popolni temi mogel počet prav nič. Ker pa normalni odrasli ne morejo spati od 17h do 7h, so se ljudje sredi noči zbujali oziroma so spali v "dveh etapah". Premožnejši so si pač prižgali sveče in leščerbe, malček pokramljali, pojedli, popili, opravili potrebo; revni pa so se pogovarjali v temi, ali pač počeli, kar se počne v temi. Menda je bilo tako bolj naravno, a to se ne problematizira.

Poleti, seveda, je bila stvar drugačna. Če si vstajal s svitom, ob 3:30 in 4:00, ob trdem delu nekako ni bilo variante, da bi zdržal do 20h, 21h zvečer. So pa ljudje izkoristili opoldansko vročino za nekaj ur "sieste", dremeža, spanca. Danes razviti zahodni svet zviška gleda na opoldansko lenarjenje, značilno za nekatere mediteranske lege, ampak bojda je bilo tako bolj naravno. Že vročina te zdela, kaj šele delo na vročem soncu. A spet, nikomur se ne zdi problematično, da tega ne prakticiramo.

Kaj pa potovanja z letalom? Človek je stotisoče let preživel življenje, omejeno na drobec zemljinega površja. Če je migriral, je migriral s hitrostjo do nekaj 10 km dnevno in se je kamot lahko postopoma prilagodil menjavi "časovnih pasov". Danes brez težav zamenjamo več časovnih pasov v obdobju nekaj ur. Ni neobičajno, da ljudje večkrat letno potujejo za nekaj dni izven svojega časovnega pasu, pa spet nazaj. To se tudi ne problematizira.

Kje so še vse ostale civilizacijske prilagoditve - od divjega tempa, stresa in poklicne izgorelosti, ki je v znatni meri tudi posledica razvoja interneta in digitalnih tehnologij v zadnjih 30 letih... Pa se to tudi ne problematizira. Norma postaja, da smo za firmo dosegljivi popoldan, za vikend, celo na dopustu. Saj nam kupijo mobitel, ane? Pa baje to ni najbolj naravno...

Ampak glavno, da "solar noon" približno ustreza 12. uri in da se poleti prilagodimo t.i zimskemu času ter svitu pred 4. uro zjutraj.

to o nastanku clovestva itd. so zame razne teorije in povecini nabijanja. Nova religija. Mislim, da se marsikaj skriva.

OldSkul je 2. apr 2019 ob 07:21 izjavil:

Odgovori so pač večinoma odvisni od tega, kdaj kdo začne s službo. Jaz začnem vsak dan ob 5h in mi seveda bolj ustreza zimski čas.

Tarzan je 2. apr 2019 ob 08:09 izjavil:

Mi smo v časovnem pasu +1 in res ne vem zakaj bi skakali v +2. Še posebej bi se radi Moskvi tako približali največji Rusija haterji.
Folk začenja delat ob peti uri. Če imate sami delavnik, ki ga lahko sami upravljate potem pa ura za vas sploh nima veze.
Pa tiste jokice, ki pravijo, da pri nas sonce ni nikoli v zenitu. Ne, je pa v najvišji točki za našo geografsko širino in ta točka je v sredini dneva -sredina dneva je pa na sredini ure, kjer kaže 12.
... now cry me a river.

Aquafriend je 2. apr 2019 ob 01:43 izjavil:

to o nastanku clovestva itd. so zame razne teorije in povecini nabijanja. Nova religija. Mislim, da se marsikaj skriva.

starfotr je 2. apr 2019 ob 11:16 izjavil:

Folk je navajen, da dobi sredi zime paradajz v štacuni. In jim je to normalno. Meni to ni normalno. Folk sploh ne ve več za čas, za letne čase. Sovražijo sneg, sovražijo dež. Zblojene generacije ljudi. Žal.

Preselite se v trope, jebemti, ni vam všeč čas, ni vam všeč vreme.

imagodei je 1. apr 2019 ob 16:53 izjavil:

Brez dvoma. In decembra poljubnem mestu, recimo v Ljubljani, ob denimo 17h, 18h ni na cesti množica ljudi? Voznikov, pešcev?

BigWhale je 1. apr 2019 ob 16:00 izjavil:

Fuzbala ob 19h res ne moreš prav dolgo časa igrat, ampak ob 5h zjutraj pa ne boš zbobnal skup svoje družbe, da boste šli igrat v jutranjem hladu. Piknika zares nihče ni končal, ker bi se stemnilo; ampak "popoldanske roštiljade" ob 18h konec avgusta ne boš planiral, če boš vedel, da bo ob 19h mrak. Če je dan do 20h, pa mogoče že. Zjutraj ob 5h ali 6h pa ne boš roštilja postavljal v nobenem primeru.

Lonsarg je 1. apr 2019 ob 16:49 izjavil:

Suma-sumarum bo ta naš povprečni delavec s stalnim poletnim časom torej:
- 3.5 mesecev na slabšem med vožnjo zjutraj
- 8.5 mesecev na istem med vožnjo zjutraj
- 12 mesecev na bolšem popoldne (pri marsičem, tudi vožnji med drugim)

Mislim da so številke jasne.

BigWhale je 2. apr 2019 ob 15:10 izjavil:

imagodei je 1. apr 2019 ob 16:53 izjavil:

Brez dvoma. In decembra poljubnem mestu, recimo v Ljubljani, ob denimo 17h, 18h ni na cesti množica ljudi? Voznikov, pešcev?

So, ampak so pol manj zaspani kot zjutraj.

BigWhale je 2. apr 2019 ob 15:10 izjavil:

Kolk pa v resnici je taksnih popoldanskih rostiljad med tednom? Kolk ljubljancanov se v sredo po sluzbi zbase v avto in se odpelje za savo na piknik? Ce mas pa piknik za hiso, na vrtu, potem pa tista ena ura resnicno nic ne pomeni.

BigWhale je 2. apr 2019 ob 15:10 izjavil:

Tolk enih besed, kot da bi vsak bil trikrat ne teden od maja do sredine okrobra na pikniku sredi tedna. :)))

BigWhale je 2. apr 2019 ob 15:10 izjavil:

Ne, niso, ker si si jih izmislil. V tako banalnem kontekstu lahko omenimo se sedem dojenckov, ki jih zjutraj povozijo zaspani soferji, ker morajo voziti v temi. In vec milijonske izgube SCTja, ker morajo placevati delavce za popoldansko delo.

imagodei je 1. apr 2019 ob 22:38 izjavil:

To razlaganje z "bolj naravno je", je ultrakomično. Bolj naravno je tudi, da fašeš gangreno zaradi ureznine na roki, ne pa, da sežeš po antibiotikih. Bolj naravno je tudi, da vsi ljudje trdo delamo za svojo hrano - na polju, od ranega jutra do večera; ajde čez opoldansko pripeko pa siesta v senci. Bolj naravno je, da bi ljudje živeli v plemenih, z dosti manj zasebnosti, kjer bi si delili delo in skrb za otroke, ne pa, da se zapiramo v "celice", kjer ne poznamo niti svojih sosedov, ki živijo na sosednjih vratih preko hodnika v bloku/stolpnici.

....

Ampak glavno, da "solar noon" približno ustreza 12. uri in da se poleti prilagodimo t.i zimskemu času ter svitu pred 4. uro zjutraj.