Space News - Iz družbe Sierra Nevada Corporation so sporočili, da so od Nase dobili zeleno luč za proizvodnjo plovila Dream Chaser, ki naj bi s tovorom za Mednarodno vesoljsko postajo prvič poletelo v letu 2020.
Če je ponudba pri dostavi posadk na ISS zaenkrat še vedno omejena na ruske Sojuze, pa je pri neživem tovoru drugače. Tudi po upokojitvi evropskega plovila Automated Transfer Vehicle še vedno uporabljajo štiri različne kapsule: rusko Progress, ameriški Cygnus in Dragon ter japonsko HTV. Čez dve leti se jim bo predvidoma pridružil še mini vesoljski čolnič Dream Chaser.
Pri ameriški firmi Sierra Nevada Corporation so ga sprva zasnovali za potovanja s posadko, a so na Nasinem natečaju za prevoze do ISSa izgubili v tekmi s SpaceXom in Boeingom. Zato so koncept priredili za prevoze tovora. Dream Chaser je nekakšen mini čolnič, ki ga bodo v orbito pošiljali na različnih nosilnih raketah, kot sta Atlas V in Falcon Heavy. Nosilnost navzgor je pet in pol tone, medtem ko bo nazaj prenesel do 1850 kilogramov materiala, s katerim bo pristal na letališki stezi. Prva misija je predvidena pozno v letu 2020 na raketi Atlas V.
Oz. da se še malo popravim, za tovorno varianto zaenkrat obstajajo samo zanič render slike, ni pa razloga, da tudi tovorna varianta ne bi imela enakega sistema za pristajanje.
Da bi tale igračka znala še vzletet kar s steze, bi bilo pa super. Ga takoj porabi vojska. Kot se spomnim, ima US vojska neko podobno igračko, ki je v orbiti celo leto. Če se bo tole izkazalo za zanesljivo, bo pa s časom lahko zanimivo tudi še za posadko.
Bom spet temo malo v zgodovino potegnil. Zamisel je precej stara, resne raziskave v smislu letal za povratek iz vesolja so se začele v začetku 60-tih let preteklega stoletja:
Spredaj očitno nima kolesa, ampak (po moje) nekaj podobnega kot je na zavornih ploščicah v avtu. Videti je, da s tem zavirajo. Ni slaba ideja - verjetno ceneje in lažje kot zavirat z zadnjimi kolesi in bolj učinkovito kot "air brake".
zanimivo, samo me zanima, kako bi se to obneslo pri polni obremenitvi? večji problem je pa glede oprijema spredaj, kolo ima dober stik z asfaltom, taka zavorna ploščica pa ni tako sigurna in zelo riskantna pri pristajanju letala. (oz. vesoljskega objekta). neravnina na asfaltu oz. neraven pristanek s takšnim sistemom še vedno lahko prinese veliko hujšo katastrofo kot navadno kolo spredaj.
mogoče bi lahko še zadnja kolesa bila pod podobnim kotom (kot prednje), za "mehkejše pristajanje". (vprašanje pa kako se to obnese v praksi) sedaj so vedno skoraj skoraj fiksna.
Kristus, ljudje, nobenega kolesa ni spredaj. Na vseh slikah je to samo optična iluzija, zaradi katere se desno zadnje kolo lahko pomotoma zamenja za sani. Sploh če se sliko gleda na telefonu.
Tako je. Na sliki sta 2 zadnji kolesi in spredaj drsna plošča. Zadnje desno kolo se pač tako vidi, kot bi bilo spredaj, ampak, če še vedno ne verjamete in mislite, da je to sprednje kolo, potem se vprašajte, kje za vraga pa je zadnje desno. No, s temi sprednjimi sankami so morda ubili 2 muhi na en mah, torej, da zavirajo + da mogoče pa niso mogli dati spredaj kolesa zaradi vročine ob vstopu v ozračje. Spredaj je morda (po izračunih) preseglo kritično vrednost in bi morda poškodovalo gumo, pri zadnjih kolesih pa je morda že par 100 stopinj hladneje in gume zdržijo. To je posledica najverjetneje težnje po čimlažjem plovilu in s tem pač tanjši izolaciji. Ne vem, to so slučajni prebliski...lahko, da je čisto nekaj tretjega.
