Oddaljena stran Meseca se tako imenuje, ker je večine z Zemlje nikoli ne vidimo. Mesec kroži okrog Zemlje tako hitro, kakor se vrsti okrog svoje osi. Zaradi tega nam kaže vedno isto stran. To ni nič posebnega, saj se zgodi vedno, kadar imamo na razpolago dovolj časa. Z Zemlje lahko vidimo 59 odstotkov površine Meseca (ob različnih časih), ker se Mesec nekoliko guga - pojavu pravimo libracija. Oddaljena stran Meseca je torej definirana kot polobla, na kateri je najmanjši del površine, ki ga z Zemlje sploh lahko vidimo. Ne obstaja pa temna stran, saj je tudi oddaljena stran normalno osvetljena - le da je obrnjena proč od nas.
To stran smo prvikrat videli leta 1959, ko je sovjetska sonda Luna 3 letela mimo in jo fotografirala. Tudi nekateri astronavti so oddaljeno stran videli celo v živo, a do letos ni na oddaljeni strani pristalo nobeno plovilo, bodisi z ljudmi bodisi brez. Pri tem mislimo na mehak pristanek, torej nadzorovano spuščanje, ki ne uniči plovila. Po eni strani je to logično - precej laže je pristati na strani, do katere imamo neposredno vidno in radijsko povezavo (čeprav tudi s predmeti na oddaljeni strani lahko komuniciramo prek plovil v orbiti). Za komunikacijo so uporabili satelit Magpie Bridge, ki so ga junija utirili v orbito v Langragevo točko. So pa na oddaljeno stran po napaki ali ob koncu življenjske dobe že nekontrolirano treščili kakšni človeški izdelki.
Zato je kitajski pristanek na oddaljeni strani Meseca velik dogodek, tudi ali pa predvsem s promocijskega vidika. Kitajska je dokončno postala vesoljska velesila. Ne pozabimo, da so zadnji ljudje po Mesecu hodili leta 1972. Odtlej tja ni šel nihče, sedaj pa se tekma spet razgreva, le da jo to pot Mesec le ogrevanje v misijo na Mars. Kitajska želi začeti graditi bazo na Mesecu do leta 2025, v letu 2030 pa želi tja poslati ljudi. ZDA se prav tako nameravajo vrniti na Mesec - okrog leta 2023.
Kitajsko plovilo je pristalo v Von Kármánovem kraterju, ki je del SPAB (South Pole-Aitken Basin). Chang’e-4 ima dve kameri, merilnik sevanja, radar in spektrometer. Raziskoval bo regolit, da bi laže razumeli nastanek Meseca, in oddaljene zvezde. Oddaljena stran Meseca je posebej primerna za radijsko astronomijo, saj je zaščitena pred hrupom z Zemlje. Tja so peljali tudi bombaž, krompir, vinsko mušico, repno ogrščico, kvas in navadni repnjakovec, da bi ustvarili mini ekosistem. Projekt se bo nadaljeval z misijama Chang’e-5 in Chang’e-6, ki bosta prinesli vzorce na Zemljo.
