vir: Nvidia
Med 2. in 8. decembrom v Montrealu poteka konferenca o strojnem učenju in računski nevroznanosti NeurIPS (Conference on Neural Information Processing Systems). Letos so se pri Nvidii nanjo še posebej dobro pripravili, saj so predstavili več zanimivih novosti. Prednjači algoritem za samodejno ustvarjanje urbane okolice. Na štartu so nevronski mreži servirali množico videoposnetkov - večinoma tistih iz urjenja sistemov za avtonomno vožnjo - iz katerih se je naučila prepoznati elemente v sceni, na primer vozila ali stolpnice. Nato so jo vpregli v GAN in naučili še, kako iz prej omenjenih elementov sestaviti čim bolj prepričljivo navidezno okolje. Za oporo ji je treba narisati le osnovno geometrijsko lego značilnosti, nakar sceno sama popolni s podrobnostmi. Na prireditvi so se tako obiskovalci lahko v miniigri zapeljali po ulicah, ki jih je algoritem generiral in izrisoval v realnem času, s 25 sličicami na sekundo.
V tem trenutku gre šele za koncept in ne komercialni izdelek, saj človek zlahka zazna, da je scena napravljena umetno, ker so mnogi objekti opazno izumetničeni. Toda dolgoročno je to bržkone prihodnost videoiger, saj bodo tovrstni postopki drastično skrajšali in pocenili čas ustvarjanja virtualnih okolij, oziroma celo ponudili domišljijske svetove, ki bodo za slehernega igralca drugačni. Ob igrah bo tehnologija uporabna tudi za učenje samovoznih sistemov in splošnejše medijsko ustvarjanje - Nvidiini inženirji so pokazali generiranje plesnih animacij s poljubnimi osebami.
Za strojno učenje robotov s simulacijami v virtualnih okoljih je zelo važno vestno ponazarjanje fizikalnih zakonitosti, da se lahko čim bolj realistično spotikajo. Prav to naj bi bil razlog, da se je Nvidia odločila svoje programje za simuliranje fizike, PhysX, odpreti, saj je z verzijo 3.4 na voljo pod licenco BSD-3; toda zgolj na Oknih, Macih, Linuxu in Androidu, ne pa tudi na konzolah. 20. tega meseca obenem prispe različica 4.0. Odločitev najverjetneje ne bo povzročila kakega preporoda fizikalnega simuliranja v igrah, saj je programje še vedno strojno vezano na Geforce.
Po tem, ko so na NeurIPSu lani predstavili Titana V, so letos vajo ponovili z novim, imenovanim Titan RTX, ali ljubkovalno kar T-Rex. Gre seveda za Titana na osnovi arhitekture Turing, zato ima tudi 72 jeder za raytracing. Sredico sestavlja 4608 jeder CUDA in še 576 tenzorskih jeder, pomenljivih pa je kar 24 gigabajtov GDDR6 RAMa. V primerjavi z Geforci RTX gre za precej zmogljivejšo kartico in tudi občutno dražjo, saj bodo zanjo v ZDA hoteli 2500 dolarjev brez davka. V primeri s starejšim Titanom V na osnovi Volte pa ima raytracing, zato z njim ciljajo predvsem na delovne postaje za tiste, ki si ne bodo privoščili Quadra RTX 6000.
