Vremenske nevsecnosti in lastniki gozdov (in drugi)

"Brez subvencij se bi glih tako splačalo, samo hrana v trgovini bi bila par procentov dražja. Če bi"

Imaš za to kakšne kalkulacije, ali kar tako na .....

fikus_ je 14. nov 2018 ob 14:22 izjavil:

"Brez subvencij se bi glih tako splačalo, samo hrana v trgovini bi bila par procentov dražja. Če bi"

Imaš za to kakšne kalkulacije, ali kar tako na .....

Bi bila po tvoje cenejša? Še boljše.

Meni se ne da iskati, ampak kako imajo po EU in kako je tam, kjer imajo in kjer nimajo subvencij?

Tam kjer nimajo subvencij, so jih evropske (in ameriške) subvencije uničile. Že tako delajo za pest riža, potem je pa še evropsko mleko cenejše od njihovega lokalnega.

Utk je 14. nov 2018 ob 14:18 izjavil:

Gostilniski konsenz na enostavno mantro zal ni resnica niti znak inteligence.

Zmerjanje vseh z bedaki, rajo in laiki, ki ne vidijo tvoje "velike slike", ki je sam itak nisi sposoben predstavit, tudi ni znak inteligence.

Se strinjam, samo ne vidim povezave s citiranim. Zavedaj se, da jaz tukaj ne trdim ravno veliko, niti ne pravim, da imam prav. Kar pravim je, da je posploseno razmisljanje nesmiselno, svojih definitivnih zakljuckov v smislu "subvencije so bedarija" ali kaj podobno za lase privlecenaga nisem ponudil.

Tvoje zagotovilo je super, ampak menda nisi iz stroke.
Mislim pa, da če bi ti bil kmetovalec, da se ne bi izogibal subvencijam, če jih država in EU predpisujeta.

Utk, klik...

@Utk, nisi zapisal zakaj so bedarija, vsaj ne na nacin, ki bi bil kakorkoli smiseln.

Utk je 14. nov 2018 ob 14:43 izjavil:

Po defaultu je šenkavanje denarja bedarija in se tega ne dela, če nimaš dobrega razloga za to.
Lahko samo ponovim vprašanje, zakaj rabi nek mali kmet 200 evrov subvencije, da obdeluje neko njivo? Za 200 evrov tega ne dela. Jaz imam dost manj od hektarja za pokosit, pa tega ne bi delal za 200 evrov.
Isto imaš na drugi strani, zakaj neke velike firme dobivajo po 50 mio subvencij? To gre direkt v dividende oz. žepe lastnikov. Ki znajo o kmetijstvu glih tolk kot jaz.

Utk, ni slabo, očitno imaš boljšo strategijo od EU (ker si za Slovenijo prevelik)...
Izgleda, da tvoji praktični rezultati potrjujejo tvoje besede :-)

Nič takega nisi storil.

imagodei je 14. nov 2018 ob 15:10 izjavil:

In če bi slovenski kmetje skupaj dvignili cene, bi trgovci začeli kupovat od tujih kmetov? Ker oni pa znajo pridelat poljščine ceneje in še vedno z dobičkom?

Očitno nisem iz te panoge, ampak poudarek je na SKUPAJ, ja, v kratkem času SKUPAJ lahko naredi velik premik,
sčasoma pa izzveni, razen, če spet VSI SKUPAJ to naredijo.
Ampak ne bodo, ker je SKUPAJ pač, hmm, nemogoče, da ne rečem absurdno naivno.
Kolikor pa vem, veliko kmetov prodaja v druge države, očitno za boljše odkupne cene, drugače,
sem poslušal en tak "sestanek" enkrat, pa saj so se nekaj premišljali, da ni to najbolj patriotsko,
ampak so zaključili, da smo zdaj pač v tržnem gospodarstvu.
Problem zaključen.

louser je 14. nov 2018 ob 15:23 izjavil:

Prodajajo v Italijo, Avstrijo. Le-ti pa potem nazaj v Slovenijo.

Seveda, prodajajo drugim predelovalcem, ki boljše plačajo.
Če pa še pride na slovenske police za isto ali nižjo ceno kot od slovenskih pridelovalcev...
Torej?

Jaz pač nisem razcepljena osebnost.
Jaz pa tudi ne.

imagodei je 14. nov 2018 ob 15:10 izjavil:

Daniel je 13. nov 2018 ob 09:11 izjavil:

nevone je 13. nov 2018 ob 09:05 izjavil:

Zdaj mi pa ti povej, kako naj preživijo tisti, ki nimajo kmetije? To da vsi postanemo kmetje nazaj tudi ni rešitev.

Tako kot moramo preživeti mi z istimi odkupnimi cenami kot 15 let nazaj. Pač vsak EUR parkrat obrneš, da jih imaš več.

Jaz zdaj tega ne zastopim več... Bi cenil, če bi mi nekdo razložil, ker očitno nisem dost pameten, da bi zastopil vse tole okoli kmetijstva.

Slovenski trgovci stiskajo kmete za odkupne cene, tako da komaj živijo. Zakaj ne dvignejo cen, če komaj živijo? Če bi jih dvignili, bi menda trgovci začeli nabavljati pri njihovih sosedih, ki očitno znajo pridelati poljščine tako, da se jim to še splača? Če se jim ne bi splačalo, bi očitno tudi oni morali dvignit cene?

In če bi slovenski kmetje skupaj dvignili cene, bi trgovci začeli kupovat od tujih kmetov? Ker oni pa znajo pridelat poljščine ceneje in še vedno z dobičkom?

Ne vem, res ne štekam. Če jaz odprem biznis, ne vem, recimo mizarstvo... In če moj izračun lastne cene pokaže tako ceno, da ne morem bit konkurenčen, ne dobim strank, naročil - kaj se zgodi z mano? Če bi npr. avstrijski, italijanski, madžarski in hrvaški mizarji delali toliko ceneje, da bi Slovenci množično kupovali od teh... Kaj bi se zgodilo z množico slovenskih mizarjev? Sploh s tistimi v obmejnem pasu?

Kmet v intenzivnem kmetijstvu še nikoli ni bil v položaju, da bi lahko določil odkupno ceno, ceno zmeraj določa trg. In ker so v Sloveniji pogoji pridelave težji (ogromno malih parcel) ne moremo biti konkurenčni tujini. Enačiti tole z mizarsko delavnico kjer rabiš samo en prostor za delo je povsem neprimerno.

Torej prva bi morala dvigniti ceno trgovina, potem je za njo mlekarna, nato zadruga in šele nato kmet, kar pa se v srditem boju za kupce seveda ne bo zgodilo.

Utk je 14. nov 2018 ob 15:05 izjavil:

Nič takega nisi storil.

Očitno si pismeno nesposoben!
https://slo-tech.com/forum/t732799/p610...

Torej prva bi morala dvigniti ceno trgovina, potem je za njo mlekarna, nato zadruga in šele nato kmet, kar pa se v srditem boju za kupce seveda ne bo zgodilo.

Ne, to sploh ne gre tako. Ti lahko dvignes svojo ceno in to je to. Ce trgovina dvigne ceno, nimas ti nic od tega in nikoli ne bos imel. Sej ste imeli zadruge pa ste jih poceni razprodali. Ti kot posameznik seveda tezko kaj naredis ce predstavljas pol procenta odkupa neke mlekarne ali mesnice, ce se ne znate zoorganizirat, je pa drug problem. Ki ga visja cena v trgovini ne bo resla.

Daniel je 7. nov 2018 ob 18:43 izjavil:

No jaz sem ravno zaključil z razvozom gnojevke za danes s 35 let starim Torpedom 75 (ni ravno najbolj udobno delo) in 11 let staro cisterno. Prepričan sem, da se ob to ne boste obregnili, si pa skorajda ne upam pomisliti kaj bo, ko mi bo čez 5,7,10...let uspelo privarčevati za nov traktor in bom tistega zapel za cisterno. To bo zgražanja. Trenutno se lahko zgražate le nad vonjavami... Vsi bi imeli nekaj bio in eko, ampak pognojeno naj pa bo z umetnimi gnojili, da ne bo par dni gnojnice v zraku... Toliko za sedaj, grem še v hlev ker je treba poskrbet še za krave...
Mimogrede, odkupna cena mleka je 33 centov, da se boste lahko še bolj zgražali zaradi bogatije...

http://www.kgzs.si/gv/razvoj-podezelja/...

Daniel je 15. nov 2018 ob 14:44 izjavil:

Ja glej, zadruga predstavlja na letni ravni nekje 65 milijonov litrov mleka, pa vseeno ne morejo postavljati nekih pogojev. Sicer se sedaj s promocijo Slovenskega stvari malce premikajo na bolje (saj mlekarna sedaj ne more več reči, bomo pa z Madžarske uvozili) a to bo dolgotrajni postopek. Se pa drugače ogromno mleka izvozi na Hrvaško saj tam za ta denar že par let praznijo hleve.

Slovenci imamo notorično hlapčevski odnos tamle v Bruslju, to je sicer res. Če bi znali branit svoje interese, bi se zagotovo dalo izposlovati kakšno specialno zaščito samooskrbe inu zdravja (saj veste - jejmo lokalno hrano), po kateri bi trgovine/mlekarne/mesnice za prodajo na lokaciji RS morale zagotoviti odkup vsaj določenega procenta lokalnih surovin, preden se ozirajo za surovine v tujino. Včasih je država to počela s carinami, danes bi pa morala bit malo bolj inovativna. Seveda, Evropa reče, da konkurenca mora bit in da ne sme bit protekcionizma, mi pa v jok in na drevo, namesto da bi bili malo kreativni.

Ampak, za to, da imaš kak vpliv na politiko, se je treba kaj povezat, lobirat, organizirat skupino prizadetih kmetov in se odpravit na medijsko odmeven pogovor k kmetijskemu ministru, trkat na vrata pisarn poslancev ..., ne pa gledat samo svoj grunt pa jamrat, kako je v Sloveniji težko kaj dosečt.

Jaz nimam interesa v tem. Če slovenski kmet težko preživi zaradi nizkih odkupnih cen, me to ne gane preveč. OK, seveda imam človeško plat in se me dotakne, ampak, hej, jaz imam svoje lastne probleme v povsem drugi branži. Glede nizkih odkupnih cen naj se kar organizirajo tisti, ki jih to direktno prizadene.

Meni je na koncu dneva za vse skupaj dost vseeno, v trgovini pogledam na ceno in kupim Barila testenine, če so cenejše od Zlatega polja. Pa česen iz kitajske, če je cenejši od lokalnega. No, če se izkaže, da ima česen iz kitajske plastičen okus, ga drugič ne bom kupil, četudi bom zato na blagajni plačal nekaj centov več.

Me pa kot človeka jezi, da 1.) trgovci stiskajo kmete z nizkimi cenami; 2.) da se kmetje (navkljub vsem preprekam, ki smo jih slišali v tej temi) ne znajo organizirat in stopit skupaj; in 3.) da davkoplačevalci plačujemo dostikrat nesmiselne subvencije (za nekatere sem prvikrat slišal šele v tej temi) oziroma da sploh plačujemo subvencije zato, da se majhnim kmetom sploh splača ukvarjati s kmetijstvom (se pravi, da razlika med prejetjem in neprejetjem subvencije pomeni razliko med preživetjem in propadom kmetije).

Imagodei, razumem, čeprav posebej pri špagetih ne gledamo (jih ne maramo) na ceno, česen pa kupim kar nekaj, kar pritegne pozornost. Mesarje imamo sicer tudi naštudirane, in smo tam redna stranka, cena je nekje pričakovana, očitno.

Utk, menda je nekje 70k (v povprečju potem menda (6,8+5,6=) 12,4 ha in 6 glav živine na kmetijo) kmetij v Sloveniji (1 na vsake 30 ljudi, izgleda), številka pada. Težko bodo vsi posamično prodajali na tržnici, če pa je kak posrednik vmes, pa ni več ziher)...

Sem pa že videl, da so primorski kmetje vozili v notranjost prodajat svoje izdelke, to pa ja! Cena pa je, se mi zdi, malo višja (pripelje ti na prag), menda je tudi bio ali kaj... Torej, nekateri se znajdejo, nekateri pa ne. Povsem pričakovano v Sloveniji in širše, pač niso vsi enako prodorni, nič novega.

Utk je 15. nov 2018 ob 17:03 izjavil:

Kmeti jamrajo nad požrešnimi trgovinami, ko se sami spravijo na tržnico kaj prodajat, pa vemo kako se konča s cenami. Sej jaz razumem, da se kmetu ne da tam cel dopoldan zabit za 50 evrov, ampak jebiga, potem plačaj to storitev. Ali pa ne jamraj, ker morda ni spet tako enostavno kaj prodat.

Kmeti ne prodajajo po tržnicah, zgolj vrtičkarji. Ker pač sredi Ljubljane par sto ton enega pridelka v teh parih mesecih ne moreš niti prodati, niti skladiščiti.