Forum » Loža » Delodajalci v Sloveniji varčujejo na delavcih. Ali se Vam to splača na dolgi rok?
Delodajalci v Sloveniji varčujejo na delavcih. Ali se Vam to splača na dolgi rok?
Temo vidijo: vsi
volkun58 ::
...@nurmaln
točno tako, jaz sem pomemben člen v tej "poganjalski verigi" in tudi dobro plačan
kako pa je stabo, me pa prav malo briga, samo navedel sem dejstva in pridal svoj kamenček, v vaš raznolik in zeloooo barvit mozaik
:)
se imejte skrajno zabavno in prijeten, umirjen ne preveč frustriran konec tedna vam želim.....
točno tako, jaz sem pomemben člen v tej "poganjalski verigi" in tudi dobro plačan
kako pa je stabo, me pa prav malo briga, samo navedel sem dejstva in pridal svoj kamenček, v vaš raznolik in zeloooo barvit mozaik
:)
se imejte skrajno zabavno in prijeten, umirjen ne preveč frustriran konec tedna vam želim.....
Mato989 ::
Še en milijonar =) Invictus 2... 500€ na uro =)
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
janig ::
MrStein ::
2000 - (600 + 400) = 1000 (bruto ni naveden)
2000 - (400 + 600) = 1000 (bruto ni naveden)
na eni strani, ter:
2.902 - (402 + 929) = 1.569 (bruto je 2500)
3.052 - (552 + 830) = 1.670 (bruto je 2500)
na drugi pač ni ekvivalentno.
Si malo "iz konteksta vzel".
Prav je:
Možnost A: 2000 - ( 400 + 600 ) = 1000 (bruto je 1600)
Možnost B: 2286 - ( 686 + 457 ) = 1143 (bruto je 1600)
Možnost C: 2000 - ( 600 + 400 ) = 1000 (bruto je 1400)
A -> začetno stanje
B -> stanje po spremembi pravil
C -> stanje po spremembi pravil in nekaj dni, da se pogodbe prilagodijo novi zakonodaji
(pozor! sem zamenjal vrstni red vrstic glede na prvoten zapis, da je zdaj v kronološkem zaporedju!!!)
Ter:
A: 2.902 - (402 + 929) = 1.569 (bruto je 2500)
B: 3.052 - (552 + 830) = 1.670 (bruto je 2500)
C: 2.869 - (519 + 763) = 1.587 (bruto je 2350)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
V prvem primeru si trdil, da se delodajalčev strošek dela ne spreminja - ne glede na to, kako razporejamo prispevke med zaposlenega in podjetnika, dokler je vsota odstotnih točk teh prispevkov enaka.
A lahko citiraš kje sem to trdil?
To se iz tvojih zgrešenih začetnih izračunov sklepa implicitno. Dokler pišeš traparije spodnjega tipa, je tvoje začetno stališče več kot očitno:
Možnost A: 2000 - ( 400 + 600 ) = 1000 (bruto je 1600)
< izrezano, ker ni nerelevantno >
Možnost C: 2000 - ( 600 + 400 ) = 1000 (bruto je 1400)
Pri tem stroške dela postavljaš na 2000€, nato pa prispevke delodajalca in zaposlenega v fiksnem razmerju vežeš na ta znesek in jih prosto po prešernu pretapljaš iz enega žaklja v drugega (se pravi, 400+600 = 600+400)
V tem je toliko napak, da sploh ne vem, kje začeti. V štartu si stroške v fiksnem razmerju vezal na popolnoma napačno številko (na strošek dela namesto na bruto) in od tu naprej izhaja celotna tvoja zabloda. Ja, razumem, da je tu šlo za izmišljene številke zaradi ilustracije, ampak kot ti poskušam dopovedat že neznosno dolgo časa, je povsem zgrešeno, če prispevke zaposlenega in delodajalca magično vežeš na strošek dela.
Številke v oklepaju v navedku zgoraj so: levo prispevki delodajalca, desno pa dohodnina+prispevki delavca. Že v samem štartu bi desni stroški v vsakem primeru morali biti višji, ne glede na to, ali zaposleni plača 22,1% ali pa 16,1%. Dohodnina namreč vsakokrat predstavlja znaten delež razlike med bruto in neto.
Še huje pa je, da si v nekem trenutku moral svojo zmoto doumeti, saj recimo čisto pravilno zapišeš naslednje, z realnimi številkami:
A: 2.902 - (402 + 929) = 1.569 (bruto je 2500)
B: 3.052 - (552 + 830) = 1.670 (bruto je 2500)
C: 2.869 - (519 + 763) = 1.587 (bruto je 2350)
Pozor - glej številke v oklepaju - leva so prispevki delodajalca, desna so dohodnina+prispevki zaposlenega - desna številka je VEDNO višja, kljub temu da v primeru A delodajalec plača 16,1% prispevkov, v primerih B in C pa 22,1%!)
Torej ja, žalostno je, da si toliko nepošten v predstavljanju dejstev, da ne boš priznal svoje napake. Še posebej zato, ker ti je lasten prav bolj pomemben kot realnost. Ta pa je, da četudi delodajalec zaposlenim da v podpis nove pogodbe, v katerih določi nižji bruto in njegov strošek dela zato ostane enak kot pred spremembo (ali pa se celo zniža!), neto plača nekoliko zraste!
- Hoc est qui sumus -
MrStein ::
...nekoliko zraste, ker si izbral take "nove davke", da so pač nižji.
V teh nekaj "promilov" se nisem spuščal, saj imaš težave že pri velikih številkah. Kot pravijo: zaradi dreves ne vidiš gozda.
V teh nekaj "promilov" se nisem spuščal, saj imaš težave že pri velikih številkah. Kot pravijo: zaradi dreves ne vidiš gozda.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
jype ::
imagodei ::
...nekoliko zraste, ker si izbral take "nove davke", da so pač nižji.
V teh nekaj "promilov" se nisem spuščal, saj imaš težave že pri velikih številkah. Kot pravijo: zaradi dreves ne vidiš gozda.
Nobenega komentarja na tisto zgrešeno 600+400 = 400+600, nobenega komentarja na to, kako si zmotno izhajal iz stroškov dela, ne pa iz bruto zneska, nobenega komentarja na to, kako si se potem v 3 ali 4 sporočilih sprenevedal glede lastne zmote...
Toliko o tem. Glavno da si še pol leta masturbiral na mojo napako glede "katastrofičnega zračnega zidu" pri Hyperloopu, čeprav je šlo za "Honest mistake" in sem svojo zmoto takoj priznal. In glavno, da odsihmal dobiš ošpice v vsaki temi, kjer me najdeš in me poskusiš na vsak način demantirat. Pa če imaš prav ali ne.
Ni panike. Tvoj MO. Vajen sem že.
...nekoliko zraste, ker si izbral take "nove davke", da so pač nižji.
Še več sprenevedanja. V štartu sem izpostavljal visoke prispevke delavcev, na račun tega, da ima delodajalec zelo nizke. Po OECD imamo v Sloveniji zaposleni najvišje prispevke med članicami OECD, delodajalci pa relativno zelo nizke (22,1% zaposleni, 16,1% delodajalci). Za hec sem stopnje prispevkov obrnil (torej, 16,1% zaposleni, 22,1% delodajalec). Nič nisem posebej izbiral. Matematika je pa dokaj straightforward.Ja, sem prepričan, da zlahka najdeš take prispevne stopnje, da plača pade. Ampak v tem primeru ne pade.
- Hoc est qui sumus -
MrStein ::
Seveda si izbiral. Izbral si 16,1% in 22,1%.
Lahko bi izbral 17,7% in 21,0%. Ali karkoli drugega.
Lahko bi izbral 17,7% in 21,0%. Ali karkoli drugega.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
Seveda si izbiral. Izbral si 16,1% in 22,1%.
Lahko bi izbral 17,7% in 21,0%. Ali karkoli drugega.
Še vedno ni priznanja o pomoti. To je že trapasto.
In ja, seveda sem izbral - preprosto sem zamenjal prispevne stopnje med delodajalci in zaposlenimi. Čakam tvoj izračun, koliko se spremeni plača, če so prispevne stopnje 17,7% in 21,0%. Enkrat za ene, drugič za druge.
- Hoc est qui sumus -
MrStein ::
Zakaj? A sam ne znaš računati? 
Pred dnevi ti je ja šlo.
Pred dnevi ti je ja šlo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
Zakaj? A sam ne znaš računati?
Pred dnevi ti je ja šlo.
Na telefonu sem. Mal težje zdaj to naredim.
Tvoje sprenevedanje pa ni nobeno presenečenje. Ne skrbi, bom kasneje jaz zmetal številke skup, če je to zate prezahtevno opravilo.
- Hoc est qui sumus -
MrStein ::
Super. Upam le da ne bo potem potrebno spet razlagati, da so te številke izmišljene in brez nekega posebnega pomena.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
imagodei ::
No, matematika drži ali pa ne drži. Da moja drži, si se že strinjal. Drugo je šloganje iz kavne usedline, kar delate vi - kaj se bo menda zgodilo.
Lahko se strinjam, da višji stroški delodajalcem ne bodo všeč. In zato sem sprejel tvoje preračune, kjer si to vzel v zakup. In še vedno matematika kaže povišanje neto plače.
In kaj zdaj? Se s svojimi lastnimi izračuni ne strinjaš več?
Lahko se strinjam, da višji stroški delodajalcem ne bodo všeč. In zato sem sprejel tvoje preračune, kjer si to vzel v zakup. In še vedno matematika kaže povišanje neto plače.
In kaj zdaj? Se s svojimi lastnimi izračuni ne strinjaš več?
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
imagodei ::
solatko,
laž, ki jo prodajajo slovenski delodajalci, laž, ki jo povzemajo histerični novinarji tipa Slak, Krčmarjeva in Milenković, laž, ki ji verjame že znaten del slovenske laične javnosti je, da so slovenske plače grozno obremenjene in da zato delodajalci ne morejo izplačevati tako visokih plač, kot bi hoteli. No, da neto ne more biti tako visok kot želijo zaposleni.
Tu je cel kup zavajanja, resnice pa samo za zrno. Ja, res je, plača bi lahko bila manj obremenjena. Lahko pa tudi bolj - Nemčija, Avstrija, Italija, Francija - vse te države imajo večjo obremenitev plač kot Slovenija. Torej, višje davke in višje skupne prispevke za socialno varnost.
Mimogrede: Slovenija je davek na izplačane plače opustila že pred desetletjem (potem pa se sprašujemo, zakaj uvajamo nove in višamo obstoječe davke), pa delodajalci še vedno tulijo, da smo nekonkurenčni zaradi previsokih stroškov dela.
V resnici smo že večkrat pisali, da imajo v zahodnoevropskih državah, s katerimi se radi primerjamo, višje že osnovne bruto plače, zaradi višjih davkov in prispevkov pa so tudi stroški dela še toliko višji, tako da to nikakor ne pije vode.
Poleg tega - kar ti praviš da je offtopic, pa pravzaprav ni - sem s številkami pokazal, da bi se dalo neto plače v rangu 1000 - 1500 € takoj dvigniti za minimalno nekaj 10 € ob istem strošku za podjetje, če le zamenjamo prispevne stopnje za socialno varnost med delodajalcem in zaposlenim - za soc. transferje tako dobimo enako količino denarja, zaposlenemu pa se obremenitev plače zmanjša.
Če bi z dekretom zapovedali, da se bruto plača zaposlenega ne sme znižati, bi stroški dela seveda narasli, bi pa občutneje zrasla tudi neto plača - za cca 100 € (ob predpostavki, da je izhodiščna plača v rangu 1000 - 1500 € in da se prispevki zaposlenega znižajo iz 22,1% na 16,1%; prispevki delodajalca pa zvišajo iz 16,1% na 22,1%).
Tako tudi postanemo bolj primerljivi z zahodnoevropskimi državami
laž, ki jo prodajajo slovenski delodajalci, laž, ki jo povzemajo histerični novinarji tipa Slak, Krčmarjeva in Milenković, laž, ki ji verjame že znaten del slovenske laične javnosti je, da so slovenske plače grozno obremenjene in da zato delodajalci ne morejo izplačevati tako visokih plač, kot bi hoteli. No, da neto ne more biti tako visok kot želijo zaposleni.
Tu je cel kup zavajanja, resnice pa samo za zrno. Ja, res je, plača bi lahko bila manj obremenjena. Lahko pa tudi bolj - Nemčija, Avstrija, Italija, Francija - vse te države imajo večjo obremenitev plač kot Slovenija. Torej, višje davke in višje skupne prispevke za socialno varnost.
Mimogrede: Slovenija je davek na izplačane plače opustila že pred desetletjem (potem pa se sprašujemo, zakaj uvajamo nove in višamo obstoječe davke), pa delodajalci še vedno tulijo, da smo nekonkurenčni zaradi previsokih stroškov dela.
V resnici smo že večkrat pisali, da imajo v zahodnoevropskih državah, s katerimi se radi primerjamo, višje že osnovne bruto plače, zaradi višjih davkov in prispevkov pa so tudi stroški dela še toliko višji, tako da to nikakor ne pije vode.
Poleg tega - kar ti praviš da je offtopic, pa pravzaprav ni - sem s številkami pokazal, da bi se dalo neto plače v rangu 1000 - 1500 € takoj dvigniti za minimalno nekaj 10 € ob istem strošku za podjetje, če le zamenjamo prispevne stopnje za socialno varnost med delodajalcem in zaposlenim - za soc. transferje tako dobimo enako količino denarja, zaposlenemu pa se obremenitev plače zmanjša.
Če bi z dekretom
zapovedali, da se bruto plača zaposlenega ne sme znižati, bi stroški dela seveda narasli, bi pa občutneje zrasla tudi neto plača - za cca 100 € (ob predpostavki, da je izhodiščna plača v rangu 1000 - 1500 € in da se prispevki zaposlenega znižajo iz 22,1% na 16,1%; prispevki delodajalca pa zvišajo iz 16,1% na 22,1%).Tako tudi postanemo bolj primerljivi z zahodnoevropskimi državami
- Hoc est qui sumus -
solatko ::
Ma ajde prepričuje lud zbunjenog, saj je vsem jasno, da naši delodajalci ne znajo delat s človeškim materialom. Izgovor za vse so obdavčitve, ki jih uzakonja država.
Vsem polpismenim je jasno, da če pridobijo slabo ceno pri naročilu, jim noben ne more pomagat, da bi poleg dobička, ki si ga zamislijo, lahko dobro plačali še zaposlene.
Problem je omogočena nizka urna postavka, ki jo omogoča država, slaba delovna zakonodaja, ki omogoča dvomesečno prezplačno delo zaposlenih, brez možnosti it prej na zavod, kriva je neorganiziranost sindikatov, zaradi nezavedanja zaposlenih, da je to njihova organizacija in imajo še kako vpliv to spremenit, krivo je to, da pri nas praktično ni bogatih, bi pa to rad vsak s.p.-jček postal,...... vidva se pa prepucavata, koliko bi kdo prišparal, ko obračata 2 - 2.5k bruto.
Naša država si ne more privoščit davčno olajšavo, kot jo imajo v Avstriji, saj potem več kot pol dohodninskega davka, odpade, s tem pa je tudi povezana lestvica navzgor, saj že skoraj povprečna bruto plača pride visoko, pri sosedih se pa najvišja stopnja začne tam pri 100k€+
Vsem polpismenim je jasno, da če pridobijo slabo ceno pri naročilu, jim noben ne more pomagat, da bi poleg dobička, ki si ga zamislijo, lahko dobro plačali še zaposlene.
Problem je omogočena nizka urna postavka, ki jo omogoča država, slaba delovna zakonodaja, ki omogoča dvomesečno prezplačno delo zaposlenih, brez možnosti it prej na zavod, kriva je neorganiziranost sindikatov, zaradi nezavedanja zaposlenih, da je to njihova organizacija in imajo še kako vpliv to spremenit, krivo je to, da pri nas praktično ni bogatih, bi pa to rad vsak s.p.-jček postal,...... vidva se pa prepucavata, koliko bi kdo prišparal, ko obračata 2 - 2.5k bruto.
Naša država si ne more privoščit davčno olajšavo, kot jo imajo v Avstriji, saj potem več kot pol dohodninskega davka, odpade, s tem pa je tudi povezana lestvica navzgor, saj že skoraj povprečna bruto plača pride visoko, pri sosedih se pa najvišja stopnja začne tam pri 100k€+
Delo krepa človeka
TheBlueOne ::
pri sosedih se pa najvišja stopnja začne tam pri 100k€+
Kolikor vem je vsak € nad 60k€ obdavcen 48%,, od 90k€ do 1 mio 50% in nad mio 55%.
Podprem z linkom. :)
https://europa.eu/youreurope/citizens/w...
nurmaln ::
Lahko se strinjam, davišji stroškizakonsko predpisano prisilno povišanje plač delodajalcem ne bodo všeč.
FTFY
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nurmaln ()
imagodei ::
Lahko se strinjam, davišji stroškizakonsko predpisano prisilno povišanje plačuskladitev prispevnih stopenj za socialno varnost v smeri, kot je običajno v državah OECD, delodajalcem ne bodo všeč.
FTFY
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
nurmaln ::
Lahko se strinjam, davišji stroškizakonsko predpisano prisilno povišanje plačuskladitev prispevnih stopenj za socialno varnost v smeri, kot je običajno v državah OECD, delodajalcem ne bodo všeč.
FTFY
Ja, vem da zagovorniki centralnoplanskega gospodarstva temu tako rečete.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
zavajon ::
Pokojnine po trenutnem sistemu bi morale biti vezane na število živorojenih otrok. Brez otrok na 80 % trenutne odmerne stopnje, vsak otrok prinese 10 odstotnih točk več.
Ne moreš imeti trenutnega sistema, kjer odmerna stopnja vsakega posameznika ni neposredno odvisna od lastnih bodočih vplačnikov.
In potem ko bi Romi imeli visoke penzije, ti zopet ne bi bilo prav ... ;)
imagodei ::
Lahko se strinjam, davišji stroškizakonsko predpisano prisilno povišanje plačuskladitev prispevnih stopenj za socialno varnost v smeri, kot je običajno v državah OECD, delodajalcem ne bodo všeč.
FTFY
Ja, vem da zagovorniki centralnoplanskega gospodarstva temu tako rečete.
Zanikovalci realnosti imate vse sorte preganjavic in drugih duševnih bolezni, res je.
Saj bi te vprašal, kaj ne drži v trditvi, da Slovenija neslavno štrli iz ureditve ostalih držav, kjer so prispevne stopnje za socialno varstvo na strani zaposlenih občutno nižje - ampak vem, da je brez veze. Če nisi sposoben prebrat realnih podatkov, je vse ostalo garbage in - garbage out.
- Hoc est qui sumus -
nurmaln ::
kjer so prispevne stopnje za socialno varstvo na strani zaposlenih občutno nižje
Če ne dojameš da so "prispevki OD bruto plače" in "prispevki NA bruto plačo" samo retorični trik s katerim se zavaja folk, potem verjetno res nima smisla naprej.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nurmaln ()
TheBlueOne ::
kjer so prispevne stopnje za socialno varstvo na strani zaposlenih občutno nižje
Če ne dojameš da so "prispevki OD bruto plače" in "prispevki NA bruto plačo" samo retorični trik s katerim se zavaja folk, potem verjetno res nima smisla naprej.
Vcasih je treba karikirat, da ljudje razumejo. :)
Imas dva avta.
Avto 1: Cena 50k€ 10l porabe, boljsa termalna ucinkovitost
Avto 2: Cena 30k€ 6l porabe, slabsa termalna ucinkovitost
Avto 1 je bolj pozresen, ker drugje ni optimalen.
Slovenec, ki verjame GZSju, da je strosek delavca v Sloveniji visji, bi po isti logiki verjel tudi prodajalcu Avta 1, ce bi dejal, da je avto ena cenejsi, ces da je edini faktor, ki je vazen termalna ucinkovitost, zanemari pa celoten realni strosek.
imagodei ::
kjer so prispevne stopnje za socialno varstvo na strani zaposlenih občutno nižje
Če ne dojameš da so "prispevki OD bruto plače" in "prispevki NA bruto plačo" samo retorični trik s katerim se zavaja folk, potem verjetno res nima smisla naprej.
S stališča delodajalca je to morda res tako - s stališča zaposlenega pa ne. Kot sem zdaj že nebrojkrat pokazal, se neto znesek spremeni, če se znižajo prispevki IZ bruto plače. Ni to rocket science, ane - če od bruto zneska odvedeš manjši procent, ostane večji neto (tudi po plačilu dohodnine).
Meni je kristalno jasno, da ima delodajalec, ko zaposluje (ali se z zaposlenim pogaja o plači), pred sabo t.i. bruto II oziroma skupni strošek dela in ne delavčevo neto ali bruto plačo. Kakšno izplačilo na TRR bo imel delavec, je delodajalcu tretja briga, to je menda jasno vsem (ja, tudi meni). Ampak hkrati sem pokazal, da se zaposlenemu lahko dvigne neto ob nespremenjenih stroških dela, če zgolj zamenjamo prispevne stopnje delodajalca in delojemalca.
Kje se motim?
- Hoc est qui sumus -
thramos ::
Tu je cel kup zavajanja, resnice pa samo za zrno. Ja, res je, plača bi lahko bila manj obremenjena. Lahko pa tudi bolj - Nemčija, Avstrija, Italija, Francija - vse te države imajo večjo obremenitev plač kot Slovenija. Torej, višje davke in višje skupne prispevke za socialno varnost.
Glede na povprečne plače v posameznih državah.
Če gledamo absolutne zneske, nimajo večje obremenitve, ampak nižje.
jype ::
imagodei ::
Iz posameznih absolutnih vrednosti izračunaš povprečje. Ki pokaže, da je obremenitev višja, čeprav je bila pri absolutnih vrednostih nižja?
Kako pa to deluje?
Kako pa to deluje?
- Hoc est qui sumus -
TheBlueOne ::
Kaj nima pred tabo v pogodbi bruto oz. bruto 1? Bruto 2 pa je praviloma tretiran kot celotni strosek delodajalca?
https://www.racunovodja.com/E-seminar/2...
Je pa seveda jasno, da vsaka bremenitev manj poveca neto, problem je, da drzavna blagajna tudi potrebuje tocno dolocen neto dohodek.
Pomeni, da bo bremenitev povprecna tam, kjer se nahaja najvec ljudi, potem pa v eno smer eksponentno rasla, v drugo pa pocasneje padala.
Avstrija ima recimo povprecje nekje pri 1500EUR, Slovenija pri 1000EUR. To pomeni, da je v Avstriji bremenitev pri 1000 veliko manjsa, ker je pri njih to ze prag revscine, v Sloveniji pa nekje srednji razred in ima temu primerno obremenitev.
Lestvice oziroma visine dajatev v odstotkih lahko enacis z Avstrijskimi takrat, ko bo enaka povprecna placa in s tem enak odliv v javno blagajno.
Bremenitev za delodajalca je v Avstriji visja, ker mora placati bistveno visje place, se posebej, ko upostevas, da vecina zensk v Avstriji dela 4h, kar niza povprecje.
Drugace povevedano Avstrijski delodajalec za polni delovni cas varilca placa kaksne 3000EUR bruto 14x na leto +20% (priblizno) za bruto 2, Slovenski Bruto 1300EUR x 12x na leto + 18%.
Avstrija za isto delovno mesto dobi veliko vec neto priliva in ima temu primerno vec maneverskega prostora pri nizjih placah.
https://www.racunovodja.com/E-seminar/2...
Je pa seveda jasno, da vsaka bremenitev manj poveca neto, problem je, da drzavna blagajna tudi potrebuje tocno dolocen neto dohodek.
Pomeni, da bo bremenitev povprecna tam, kjer se nahaja najvec ljudi, potem pa v eno smer eksponentno rasla, v drugo pa pocasneje padala.
Avstrija ima recimo povprecje nekje pri 1500EUR, Slovenija pri 1000EUR. To pomeni, da je v Avstriji bremenitev pri 1000 veliko manjsa, ker je pri njih to ze prag revscine, v Sloveniji pa nekje srednji razred in ima temu primerno obremenitev.
Lestvice oziroma visine dajatev v odstotkih lahko enacis z Avstrijskimi takrat, ko bo enaka povprecna placa in s tem enak odliv v javno blagajno.
Bremenitev za delodajalca je v Avstriji visja, ker mora placati bistveno visje place, se posebej, ko upostevas, da vecina zensk v Avstriji dela 4h, kar niza povprecje.
Drugace povevedano Avstrijski delodajalec za polni delovni cas varilca placa kaksne 3000EUR bruto 14x na leto +20% (priblizno) za bruto 2, Slovenski Bruto 1300EUR x 12x na leto + 18%.
Avstrija za isto delovno mesto dobi veliko vec neto priliva in ima temu primerno vec maneverskega prostora pri nizjih placah.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheBlueOne ()
nurmaln ::
Kje se motim?
Ma lej računaš ti lahko v nedogled s temi procenti pa sam sebe prepričuješ ampak dejstvo je pa sledeče.
X = neto plača zaposlenega
Y = vsi prispevki OD bruto plače in vsi prispevki NA bruto plačo
Z = X+Y = celoten strošek delodajalca
In ti se zdaj že nekaj dni prepucavaš in hočeš dokazat da lahko iz istega Z narediš višji X, folk ti pa dopoveduje da je to možno samo če zmanjšaš Y - česar pa ne moreš storiti, ker se država ne bo odrekla "svojemu" kosu pogače.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
thramos ::
D3m ::
Seveda.
Zato meni prikazuje nekaj v potne stroške, stimulacijo in keš na roke.
Če bi plačal tako, kot bi po pravilih bi moral jaz delati še več.
Zato meni prikazuje nekaj v potne stroške, stimulacijo in keš na roke.
Če bi plačal tako, kot bi po pravilih bi moral jaz delati še več.
|HP EliteBook|R5 6650U|
TheBlueOne ::
Je ravno prilepil nekdo v drugi temi zanimiv kalkulator:
https://onlinerechner.haude.at/bmf/brut...
Ima se okence "Dienstgeber", kjer lahko vidis se dodatni strosek delodajalca na Bruto placo.
https://onlinerechner.haude.at/bmf/brut...
Ima se okence "Dienstgeber", kjer lahko vidis se dodatni strosek delodajalca na Bruto placo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheBlueOne ()
thramos ::
Iz posameznih absolutnih vrednosti izračunaš povprečje. Ki pokaže, da je obremenitev višja, čeprav je bila pri absolutnih vrednostih nižja?
Kako pa to deluje?
V Sloveniji je povprečna plača 1,5k bruto in je obremenjena z 50 %.
V Nemčiji je povprečna plača 3,0k bruto je je obremenjena z 55 %.
V Sloveniji je plača 3,0k bruto obremenjena z 60 %.
Deleži so izmišljeni.
TheBlueOne ::
Delodajalci bodo torej lahko jamrali glede davčne obremenitve delavcev šele ko bodo dvignili plače na evropski nivo?
Prav, meni je OK.
Delodajalci jamrajo, da ne morajo dvignit plač na evropski nivo zaradi višjih obremenitev.
S tem naredijo place, ki dejansko niso ne vem kako obremenjene se "cenejse", ko pa jokcajo pa seveda taksne podatke izpustijo.
D3m ::
3000 bruto
delavec dobi nakazano 1968,29 eur.
strošek delodajalca je pa 3483,00 eur.
delavec dobi nakazano 1968,29 eur.
strošek delodajalca je pa 3483,00 eur.
|HP EliteBook|R5 6650U|
imagodei ::
Kje se motim?
Ma lej računaš ti lahko v nedogled s temi procenti pa sam sebe prepričuješ ampak dejstvo je pa sledeče.
X = neto plača zaposlenega
Y = vsi prispevki OD bruto plače in vsi prispevki NA bruto plačo
Z = X+Y = celoten strošek delodajalca
In ti se zdaj že nekaj dni prepucavaš in hočeš dokazat da lahko iz istega Z narediš višji X, folk ti pa dopoveduje da je to možno samo če zmanjšaš Y - česar pa ne moreš storiti, ker se država ne bo odrekla "svojemu" kosu pogače.
Popolnoma narobe. Fatalno narobe.
Prvič, tista tvoja formula tamle je zgrešena v fundamentu; žalostno je, kako malo veste o tem, kako je oblikovana plača in prispevki nanjo.
Drugič, država po mojemu "predlogu" ohrani svoj kos pogače (Y v tvojem izračunu), ker predlagam samo drugačno razmerje med tem, kar da delodajalec in tem, kar da delojemalec. Vse je bilo opisano že 20x, pa še vedno ne dojamete.
Daj investiraj 10 minut svojega dragocenega časa in preberi katerega od izračunov, ki sem jih podal. Boš potratil manj časa, kot da ad nauseam odgovarjaš s stalno istimi, zgrešenimi argumenti.
- Hoc est qui sumus -
thramos ::
TheBlueOne je izjavil:
S tem naredijo place, ki dejansko niso ne vem kako obremenjene se "cenejse", ko pa jokcajo pa seveda taksne podatke izpustijo.
Resnici na ljubo so razlike majhne. Gre za demagogijo z obeh strani - primerjanje povprečnih plač na eni strani in jamranje zaradi minimalnih razlik na drugi strani.
Vzrok, zakaj so plače dejansko tako zelo nižje, dobički pa kljub temu niso tako zelo fantastični, je pač drugje. A ker ga ne znamo in nočemo najti ter odpraviti, je edini način konkuriranje na tem področju. Ali pa dolgoročna stagnacija in nazadovanje.
TheBlueOne ::
3000 bruto
delavec dobi nakazano 1968,29 eur.
strošek delodajalca je pa 3483,00 eur.
Je to za Slovenijo?
Avstrija je, ce prav racunam:
https://onlinerechner.haude.at/bmf/brut...
3000€ Bruto
2014€ Neto
3909€ Strosek delodajalca
VSE SKUPAJ x14!
nurmaln ::
Daj investiraj 10 minut svojega dragocenega časa in preberi katerega od izračunov, ki sem jih podal. Boš potratil manj časa, kot da ad nauseam odgovarjaš s stalno istimi, zgrešenimi argumenti.
Ne rabim več brat tvojih nebuloz.
Če ti misliš da boš dokazal:
Z=X+Y
in hkrati
Z=X+n+Y
pri čemer
n>0
potem good luck.
Javi se ko boš imel Fields Medal.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
D3m ::
TheBlueOne je izjavil:
3000 bruto
delavec dobi nakazano 1968,29 eur.
strošek delodajalca je pa 3483,00 eur.
Je to za Slovenijo?
Avstrija je, ce prav racunam:
https://onlinerechner.haude.at/bmf/brut...
3000€ Bruto
2014€ Neto
3909€ Strosek delodajalca
VSE SKUPAJ x14!
Ja za Slovenijo sem računal.
tukaj
https://data.si/izracun-place/
|HP EliteBook|R5 6650U|
imagodei ::
Daj investiraj 10 minut svojega dragocenega časa in preberi katerega od izračunov, ki sem jih podal. Boš potratil manj časa, kot da ad nauseam odgovarjaš s stalno istimi, zgrešenimi argumenti.
Ne rabim več brat tvojih nebuloz.
Če ti misliš da boš dokazal:
Z=X+Y
in hkrati
Z=X+n+Y
pri čemer
n>0
potem good luck.
Javi se ko boš imel Fields Medal.
Saj jaz ne trdim, da Z ne naraste. Naraste, za nekako 5%.
Zabavno je to, da neto plača naraste tudi v primeru, ko stroške delodajalca zafiksiraš, obrneš pa stopnje prispevkov za delodajalca in zaposlenega (se pravi, da zaposlene obremeniš s 16,1%, delodajalce pa z 22,1%). Jasno potem skupne pobrane davščine in prispevki malenkost padejo.
Skratka, če stroški ostanejo isti in višjo prispevno stopnjo prenesemo na delodajalce, bruto v vseh primerih pade, neto pa brez izjeme naraste.
- Hoc est qui sumus -
Wrop ::
Pokojnine po trenutnem sistemu bi morale biti vezane na število živorojenih otrok. Brez otrok na 80 % trenutne odmerne stopnje, vsak otrok prinese 10 odstotnih točk več.
Ne moreš imeti trenutnega sistema, kjer odmerna stopnja vsakega posameznika ni neposredno odvisna od lastnih bodočih vplačnikov.
In potem ko bi Romi imeli visoke penzije, ti zopet ne bi bilo prav ... ;)
Pri 200 € trenutne pokojnine ti tudi 20 otrok ne prinese kaj bistveno višje pokojnine. Sicer pa je pričakovana življenska doba Romov 10 let krajša, kot je v EU. 66 za moške in 72 za ženske.
Bistveno več denarja požerejo Micke, ki so se upokojile pri 45. ;)
Master_Yoda ::
Super sistem ja. Folk na minimalcu bo potem imel visjo penzijo kot folk z povprecno placo, ce bodo imeli vec otrok oz. ce ta drugi ne bodo imeli otrok? Zakaj so pa ta drugi placevali vec ?
jernejl ::
Daj investiraj 10 minut svojega dragocenega časa in preberi katerega od izračunov, ki sem jih podal. Boš potratil manj časa, kot da ad nauseam odgovarjaš s stalno istimi, zgrešenimi argumenti.
Ne rabim več brat tvojih nebuloz.
Če ti misliš da boš dokazal:
Z=X+Y
in hkrati
Z=X+n+Y
pri čemer
n>0
potem good luck.
Javi se ko boš imel Fields Medal.
Saj jaz ne trdim, da Z ne naraste. Naraste, za nekako 5%.
Ampak hkrati sem pokazal, da se zaposlenemu lahko dvigne neto ob nespremenjenih stroških dela, če zgolj zamenjamo prispevne stopnje delodajalca in delojemalca.
Kar že ves čas dokazuješ, je to, da se neto plača lahko poviša, če država zniža davčni primež... in količino denarja, ki ga s tem zbere. Sem mislil, da ti bo v nekaj dneh uspelo ugotoviti, da se že ves čas motiš.... pa še kar ponavljaš svoje fundamentalno zgrešene izračune.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
nurmaln ::
Saj jaz ne trdim, da Z ne naraste. Naraste, za nekako 5%.
Če se sprejme zakon katerega posledica je da imajo vsi zaposleni višji neto in vsi delodajalci višji strošek, to pomeni da imamo zakonsko zapovedan dvig plač za vse zaposlene v državi.
In potem bo spet kdo bluzil da je strawman ko omenim da gremo po poti venezuele.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Če bi ukinili dohodnino (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 17158 (13774) | Mato989 |
| » | Regres, prevoz, malica - smisel? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 31387 (26471) | Invictus |