Prekomerno delo?

Pozdravljeni,

ali obstaja v Sloveniji kakšen zakon, ki ščiti delavca, ne glede na delovno mesto in interne akte podjetja, pred prekomernim delom?

V mislih imam (uradno) redno delo vsak delovni dan, torej od PON do PET po 8 ur na dan + dežurstvo VSAK DELOVNI DAN do 20:30 ure ter dežurstvo VSAKO soboto od 7:30 do 20:30 ter dežurstvo VSAKO nedeljo od 7:30 do 12:00. Minus prazniki, takrat dežurstva in dela ni.

Zgoraj govorim samo o telefonskem dežurstvu (se javiti in telefonsko oz. na daljavo urediti težavo).

Ali je to prekomerno delo ali ne (po nekem zakonu)?

Hvala.

Maksimum je 56 delovnih ur na teden. To z dežurstvom je pa mejna situacija. Se pravi, če te kličejo in delaš, ti morajo to plačati, kot da bi bil na delu. Tudi če te ne kličejo, moraš dobiti nek konkreten znesek plačan. Če ga ne dobiš, potem lahko tako dežurstvo odkloniš oz. na ta način prisiliš delodajalca, da ti z aneksom h pogodbi za to dežurstvo, tudi če te ne kličejo, res konkretno plača.

Sicer pa lahko vprašaš na ministrstvu za delo ali pa inšpektoratu za delo, saj zato jih pa imamo in plačujemo.

dežurstvo - uradno je to pripravljenost na delo, pri čemer se loči pasivno pripravljenost (čakanje na klic) in aktivno delo (obravnava klica)

Če nimaš napisano v pogodbi o delu, bi zato moral dobiti dodatek.

npr:
10% urne postavke za pripravljenost
150% urne postavke za obravnavo

V ZDR ni omejitve ur pripravljenosti, zato marsikatero podjetje zlorablja.

Če se ne moreš zmeniti glede plačila in razumske urne obremenitve na mesec, začni iskat drugo službo.

V vsakem primeru se nauči dešifrirat plačilno listo, preberi Zakon o delavnih razmerjih, kolektivno pogodbo in tvojo pogodbo o zaposlitvi. ;)

Matko je 29. jun 2018 ob 16:54 izjavil:

dežurstvo - uradno je to pripravljenost na delo, pri čemer se loči pasivno pripravljenost (čakanje na klic) in aktivno delo (obravnava klica)

Če nimaš napisano v pogodbi o delu, bi zato moral dobiti dodatek.

npr:
10% urne postavke za pripravljenost
150% urne postavke za obravnavo

V ZDR ni omejitve ur pripravljenosti, zato marsikatero podjetje zlorablja.

Če se ne moreš zmeniti glede plačila in razumske urne obremenitve na mesec, začni iskat drugo službo.

V vsakem primeru se nauči dešifrirat plačilno listo, preberi Zakon o delavnih razmerjih, kolektivno pogodbo in tvojo pogodbo o zaposlitvi. ;)

A ni ena tretjina osnove za dežurstvo?

@ mikimisek: Hvala za zelo informativen post, mi je dal misliti. Ali se splača? Dežurstvo ti plača 3 tedenski družinski dopust. Ampak a nisi živčen ker moraš imeti stalno telefon ob sebi in ko slišiš zvonec ti postane kar slabo? Mene to zelo omejuje in ko zazvoni bi ga kar čez balkon vrgel. In plačan nisem nič, ne za pripravljenost, ne za narejeno delo ob klicu.

Ali pa mu rečeš da ti naj dajo mir

mikimisek je 2. jul 2018 ob 21:41 izjavil:

Sklepam da dežurstva ne opravljaš prav dolgo. Sčasoma se navadiš. Telefon s sabo pod tuš je bolj čudna zadeva pa se navadiš tudi tega. Teče že 5 let takega dela in ni panike.
Res pa je da bi včasih rad kam šel za vikend pa ne morem. Tudi kakšni opravki popoldan so prestavljeni za kakšen teden. Je pa res da če se razumeš z ostalo ekipo da gredo popoldanske menjave za opravke brez problema skozi.
Dvojno prihraniš... plačan si da ne greš nikamor in ker ne greš nikamor ne zapravljaš :)
Zastonj pa tega dela ne bi opravljal. 100%. Že ta sistem, ki ga imamo mi je nekje na meji vzdržnega.

Ja sam dežurstvo je ponavadi plačano, če ni si poiščeš drugo službo.

Niti centa ti ne da, ti pa umiraš na dopustu, če pride kakšen klic? Menjaj službo sine. Tam nimaš prihodnosti med tistimi stiskači

Zvitor je 29. jun 2018 ob 15:18 izjavil:

Pozdravljeni,

ali obstaja v Sloveniji kakšen zakon, ki ščiti delavca, ne glede na delovno mesto in interne akte podjetja, pred prekomernim delom?

V mislih imam (uradno) redno delo vsak delovni dan, torej od PON do PET po 8 ur na dan + dežurstvo VSAK DELOVNI DAN do 20:30 ure ter dežurstvo VSAKO soboto od 7:30 do 20:30 ter dežurstvo VSAKO nedeljo od 7:30 do 12:00. Minus prazniki, takrat dežurstva in dela ni.

Zgoraj govorim samo o telefonskem dežurstvu (se javiti in telefonsko oz. na daljavo urediti težavo).

Ali je to prekomerno delo ali ne (po nekem zakonu)?

Hvala.

Če je tako, kot si napisal, potem je to kršitev zakona o delovnih razmerjih:

155. člen
(počitek med zaporednima delovnima dnevoma)

(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.

(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

156. člen
(tedenski počitek)

(1) Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

(2) Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

(3) Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Dežurstvo definitivno ni počitek in tako tvoj režim ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Poleg omejitve samega števila ur, ki tudi ne sme sistematično presegati polnega delovnega časa za daljše obdobje.

Še enrat hvala. V mojem primeru ne gre za prekoračenja aktivnih nadur, mogoče naredm 3 ači 4 na teden. Gre le za to stalno pripravljenost. Tudi ponoči ni klicev, le od 7:30 do 20:30, kot sem že napisal. Ali je potemtakem še vedno pravno sporno?

Pozdravljen.

Mi imamo dežurstvo rešeno z dodatkom, ki je 10% od plače in še naknadno ure v dobro za opravljeno intervencijo.
Dežuren si od ponedeljka do ponedeljka od 16:00 - 7:00, in tudi praznike, ker delamo prakticno skorajda vse dni v letu.
Je pa res, da imamo urejeno avtomatsko prevezavo in nihce ne ve kdo je takrat dezuren in razen nas samih se ve kdo je dezuren.
Je pac neka telefonska 123, iz katere se preusmerja na dolocenega osebka iz IT.
Res je tudi, da moramo imet telefon kao vedno na voljo, ker uporabljam sluzbeni mobilnik. Samo nikjer ni zapisana odzivnost.
Konec koncev, vidis na katero stevilko se s casom lahko oglasis, ker vsi vsa podrocja niti ne obvladujemo, je pa ogromno vsega.

V kolikor si dezuren in nimas zato nobenega dodatko pa mislim, da lahko to tudi pridobis. Sicer ne vem kako imate urejeno po pogodbi.
Sam se ne obremenjujem, da bi to zame bilo stresno. Lej, so tedni ko ni praktično nič, so pa včasih zvečer težave in se je potrebno vstat. Včasih za par min dela, včasih tudi po uro ali dve.

St235 je 3. jul 2018 ob 10:07 izjavil:

Je pravno sporno, ce za pripravljenost ne dobis placila.

Podpis.

Zakona, ki bi na splošno določal stalno pripravljenost ne boš našel, ker te stvari praviloma ureja področni zakon (policija, vojska, gasilci...) ali kolektivna oziroma individualna pogodba. Tako, da najprej preveri, kaj je sploh osnova, da ti je dodeljena stalna pripravljenost.

Če tega ni in ti je stalna pripravljenost odrejena zgolj na podlagi navodil nadrejenega ali celo samo ustno je že to sporno, še posebej, če ni predvideno in dogovorjeno tudi plačilo. Višje sodišče v sodbi Pdp 376/2010 navaja:
Pripravljenost na delo je pomemben institut delovnega razmerja, ki presega redne delovne obveznosti, torej delo v rednem polnem delovnem času, in bi kot tak moral biti urejen v ustreznem splošnem predpisu (zakonu ali kolektivni pogodbi). Delavec je v času pripravljenosti brez dvoma v vsakem trenutku na razpolago delodajalcu, da ga pozove na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi in se mora delavec v določenem času, ki mu ga delodajalec odredi, tudi obvezno zglasiti na delo. Navedeno logično in življenjsko predpostavlja, da je delavčeva pravica do odmora in počitka v tem času bistveno okrnjena. V nasprotju s splošno obveznostjo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, upoštevanje pravice delavca do zasebnega življenja kot tudi načelom pravne varnosti je zato ureditev, po kateri lahko delodajalec kadarkoli enostransko in brez podlage v ustreznem pravnem aktu, delavcu odredi delo izven okvira rednega tedenskega delovnega časa, kot je določen v ZDR.V konkretnem primeru takšna oblika dela ni bila urejena niti z zakonom, niti s kolektivno pogodbo, temveč le z navodilom tožene stranke, kar ni v skladu z določbami ZDR, posledično pa je bil zato tudi tožniku celoten obseg opravljenih ur v pripravljenosti odrejen v nasprotju z določbami ZDR.

Še več. Sodišče je v tej sodbi, (Sledili so odločbi U-I 265/07-16 z dne 16. 12. 2009, Ustavnega sodišča Republike Slovenije) presodilo, da ni mogoče enoznačno trditi, da čas pripravljenosti ne šteje v efektivni delovni čas. Namreč v skaldu z 142 členom ZDR-1 je delovni čas vsak čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe (v drugih sodbah se je sodišče postavilo na stališče, da drugi del tega člena praviloma ni izpolnjen pri pripravljenosti na domu). Tako je potrebno v vsakem primeru posebej preučiti ali je stalno pripravljenost mogoče šteti kot efektiven delovni čas ali ne, oziroma mora to biti definirano v področnem zakonu oziroma kolektivni pogodbi. Nikakor pa tega ne brat, da se mora štet v delovni čas. Pomeni zgolj to, da ni avtomatizma oziroma se to vprašanje praviloma reši v področni zakonodaji (recimo Zakonu o policiji, Zakonu o obrambi, Zakonu o gasilcih...)

je pa sodišče v zadevi Pdp 38/2011 presodilo:
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu generalne direktorice Davčne uprave RS in ta možnost ni izrecno predvidena v področnem zakonu. Nenazadnje ni res, da bi v vseh dejavnostih, kjer se izvaja dežurstvo oziroma pripravljenost na domu, to vprašanje bilo v celoti urejeno v zakonih. Tako se dežurstvo in stalna pripravljenost opravljata tudi na sodiščih, pri čemer je v zakonu ta oblika dela urejena le glede sodnikov, ne pa tudi glede administrativnega osebja, za katerega prav tako veljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 126/2003).

To predstavlja sicer milejšo obliko odločitve iz 2009, ker dopušča možnost internih navodil (ne pa tudi enostranskih navodil nadrejenega) kot podlago, vendar pa pri tem izrecno poudari, da je osnova za dodelitev vseeno v zakonu (ki definira pristojnosti v konkretnem primeru davčnega urada) in je ustrezno predvideno tudi plačilo.

Pod črto pa je zadeva enostavna: Delodajalec ti ne more nalagat dela za katerega te ne plača. As simple as that. Tako, da za začetek preveri kaj piše v tvoji pogodbi in katera kolektivna velja zate.

Zvitor je 2. jul 2018 ob 22:27 izjavil:

Mene to da imam telefon stalno ob sebi zelo omejuje oz. bolj kot to me zelo moti in živcira. Čeprav so intervencije "relativno" redke.

Nočem se tega navadit, ker je 100% zelo nezdravo za možgane, čutim to. :D In delam že nekaj let to. Ekipe za menajve ni, samo jaz dežiram ves čas. In delam zastonj. No, še ta teden bova govorila z direktorjem, dvomim pa da bova kaj pametnega dorekla, tako da bom kmalu moral najti novo delo...

Hvala vsem za komentarje.

Hej, me prav zanima kaj se je potem izcimilo iz tega? Je direktor razumel ali si našel drugo službo? Upam, da ti ni bilo potrebno ostati brez plačanega dežurstva.

Lp.

Če nisi podpisal pogodbe v kateri se omenja pripravljenost jo lahko zavrneš samo kaj bo pa šef naredil je pa druga stvar

UnChien je 18. jan 2019 ob 13:29 izjavil:

Kako pa je v primeru, kot vemo danes je to elementni sestavni del vsake pogodbe o dr, in sicer: "ostala dela po navodilih nadrejenega"? Nekateri dd si to predstavljajo kot carte blanche, vendar temu ni tako.

Velja v 8 urnem delavniku, ne pa za nočno dežurstvo...

najverjetneje tam, kjer jo sam postaviš, še posebaj v tem primeru.

^^ to že samo naloge po navodilu nadrejenega si vsak lahko drugače razlaga torej šef komot misle da lahko reče inžinirju da spuca stranišče

Očitno obstajajo resnično nesposobni nadrejeni, da je toliko vprašanj na to temo. Po navodilih nadrejenega se največkrat nanaša na razpored, prioriteto, časovno komponento in ne na dela, ki niso smiselno povezana z delovnim mestom.

UnChien je 21. jan 2019 ob 12:06 izjavil:

Tilen je 19. jan 2019 ob 13:27 izjavil:

Očitno obstajajo resnično nesposobni nadrejeni, da je toliko vprašanj na to temo. Po navodilih nadrejenega se največkrat nanaša na razpored, prioriteto, časovno komponento in ne na dela, ki niso smiselno povezana z delovnim mestom.

Vse super lepo in prav. Vendar rekla-kazala. Kaj pravi pa zakon na to temo?

Zakon kaj dosti ne, ker je spekter preprosto preširok in prekompleksen, da bi lahko zakonsko popisal vsa mogoča in nemogoča dela. Tako, da se v primeru konfliktov take zadeve presoja case by case.

Splošne obrazložitve, ki so osnova za presojo (vsaj kar sem jih videl) gredo v smeri, da gre za druge naloge po navodilu nadrejenega, ki so po zahtevnosti primerljive z nalogami v pogodbi.

Banaliziram: če imaš zaposlenega človeka, da izdaja potne liste, mu lahko rečeš naj gre na sosednji okenček izdajat osebne izkaznice, ne moreš pa od njega zahtevat, da gre čistit wc.

Edina kolikor toliko uspešna reakcije je bila - sklicevanje na zdravstveno sposobnost opravljanja tega dela, oziroma zahteva za zdravniški pregled na medicini dela, sicer je šla odklonitev v disciplinski postopek.

ne pretiravat, če pogledaš sodno prakso to seveda ni pilo vode in so bili taki disciplinski postopki sami sebi namen.
Se pa strinjam, da v praksi pač vedno najdeš delodajalce, ki bodo to poskušal izkoriščat.

pegasus je 29. jun 2018 ob 15:37 izjavil:

Hm? Včasih smo se tepli, da smo lahko dežurali. Ker je to prineslo nekaj dodatnih cekinov.

in dokler je vse prostovoljno super

ko je pa obvezno prostovoljno..