Evropski parlament - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta (EP) je sklenil, da krovni sporazum o varstvu podatkov med državama, ki sta ga podpisali leta 2016, pravic državljanov EU ne ščiti dovolj. Namen sporazuma je sicer zlasti varovanje osebnih podatkov, ki se prenašajo med EU in ZDA, v praksi pa se je že ob prvi reviziji konec lanskega leta, pokazal neučinkovit na večih področjih. Očitki so se nanašali zlasti na popolnjenje mest v organu, ki naj bi izvajanje sporazuma spremljal, imenovanem Privacy and Civil Liberties Oversight Board (PCLOB). Poleg tega področje ni dobilo stalnega varuha človekovih pravic, evroposlance pa je motil tudi odnos ameriške administracije do vprašanj varnosti in zasebnosti ter imigrantov nasploh.
Ker se stanje ni izboljšalo, je LIBE pred dnevi s tesno večino sprejel pobudo za resolucijo, po kateri naj Evropska komisija (EK) izvajanje sporazuma začasno prekine, če ga ZDA ne bodo začele spoštovati v celoti do 1. septembra letos. Poslanci so obenem spomnili na afero, v katero sta bili vpleteni družbi Facebook in Cambridge Analytica, obe pa ZDA še vedno uvrščajo na listo podjetij, ki poslujejo skladno s sporazumom. LIBE je zato organe v ZDA pozval, naj ugotovitve medijev raziščejo in v primeru potrditve ukrepajo. Enako pa so pozvali tudi evropske regulatorje in jim naložili, naj po potrebi omenjenima družbama prepovedo prenos osebnih podatkov preko Atlantika.
ZDA so še pozvali, naj začne spoštovati varovanje osebnih podatkov pri nadzoru komunikacij ter da tako zbiranje podatkov ne sme potekati vsevprek, saj bi bilo to v nasprotju s temeljno evropsko listino o človekovih pravicah. Odbor pa je izrazil še zaskrbljenost nad novim ameriškim zakonom CLOUD (Clarifying Lawful Overseas Use of Data), ki v grobem ameriškim podjetjem nalaga izročitev podatkov organom pregona, čeprav se ti nahajajo na strežnikih v drugih državah. S tem v zvezi pravkar poteka zanimiv sodni postopek v ZDA, v katerem Microsoft zatrjuje, da preiskovalcem nekega primera tihotapljenja drog, ni dolžan predložiti e-poštnih sporočil, ki se nahajajo na strežnikih na Irskem. Zadeva se je znašla pred tamkajšnjim vrhovnim sodiščem, ki naj bi o zadevi odločilo konec tega meseca.
Predlog resolucije pa mora pred svojo uveljavitvijo prestati še plenarno glasovanje v EP, ki bo predvidoma potekalo v juliju.
"Microsoft zatrjuje, da preiskovalcem nekega primera tihotapljenja drog, ni dolžan predložiti e-poštnih sporočil, ki se nahajajo na strežnikih na Irskem."
Microsoft ima v tem primeru prav. Če želijo podatke z strežnikov iz Irske morajo pač sprožit pravne postopke na Irskem ne pa iz ZDA. Sej niso ZDA nadržava.
Končno! Še mesečno/letno takso za vsak iz EU odprt račun na socialnih omrežjih in spletnih storitvah izven EU naj se uvede - ekvivalent carinam. Ker je to strateška izvozna dejavnost ZDA, ki je po potrebi uperjena proti ostalim državam (Remember prisluškovanje in nadzor komunikacij do vključno predsednikov vlad EU držav s strani NSA), bi jih to zares zabolelo. Bilo bi na kratek rok neprijetnost tudi za nas, ampak bi vzpodbudilo razvoj tovrstnih EU storitev.
"Microsoft zatrjuje, da preiskovalcem nekega primera tihotapljenja drog, ni dolžan predložiti e-poštnih sporočil, ki se nahajajo na strežnikih na Irskem."
Microsoft ima v tem primeru prav. Če želijo podatke z strežnikov iz Irske morajo pač sprožit pravne postopke na Irskem ne pa iz ZDA. Sej niso ZDA nadržava.
Spregledal si, da so v ZDA spremenili zakon po katerem je sedaj kristalno jasno, da zvezna vlada sme in mora neposredno od podjetja pridobiti podatke njihovih strank, ne glede na to, kje se ti hranijo.
Tako, da ta vlak je odpeljal. Kdor ima podatke shranjene pri komerkoli, ki ima omembe vredno prisotnost v ZDA, se mora zavedati, da lahko organi pregona v ZDA te podatke kadarkoli dobijo, ne glede na to, kje so dejansko shranjeni.
To seveda velja tudi za osebne podatke o naročnikih storitev, ki so tudi podatki, ki so shranjeni pri pravni osebi, ki jo lahko ZDA učinkovito preganjajo, če ne spoštuje novega zakona.
Have fun.
ZDA in EU sta že nekaj časa na poti trčenja glede tega, kdo bo imel jurisdikcijo nad temi podatki.
ZDA in EU sta že nekaj časa na poti trčenja glede tega, kdo bo imel jurisdikcijo nad temi podatki.
Zdi se mi, da Trump precej prispeva k tem, da EU ne bo igrala več samo lakaja in zvestega pudlja ZDA (prav smešno je že, kako sicer neprestano jaha voditelje evropskih držav in Kanade).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Antipatični Trump je dober izgovor, da se EU otrese ZDA. Pod Obamo so se zgodile stvari, ki jih zdaj očitajo ZDA (ShitFace, CA) in že prej omenjeno masovno vohunjenje za državljani drugih držav, tako da v osnovi je odnos bil vedno enak, le da je Trump preveč butast, da bi znal to skrivat, niti se mu ne da potrudit in nas s tem vse še dodatno iritira.
ZDA in EU sta že nekaj časa na poti trčenja glede tega, kdo bo imel jurisdikcijo nad temi podatki.
Zdi se mi, da Trump precej prispeva k tem, da EU ne bo igrala več samo lakaja in zvestega pudlja ZDA (prav smešno je že, kako sicer neprestano jaha voditelje evropskih držav in Kanade).
Trump dejansko nima popolnoma nič s tem. Zgodba se je začela že v času obaminega uradovanja.
Trump dejansko nima popolnoma nič s tem. Zgodba se je začela že v času obaminega uradovanja.
Sploh pa so A, MS in G ta zakon podprli.
Nisem vedel. Res pa sem imel predvsem v mislih izgovor, ki ga ima EU zaradi Trumpa, kot je napisal Zmaugy. Tudi če ga je na repu prinesel pes z oranžno lasuljo...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
"Microsoft zatrjuje, da preiskovalcem nekega primera tihotapljenja drog, ni dolžan predložiti e-poštnih sporočil, ki se nahajajo na strežnikih na Irskem."
Microsoft ima v tem primeru prav. Če želijo podatke z strežnikov iz Irske morajo pač sprožit pravne postopke na Irskem ne pa iz ZDA. Sej niso ZDA nadržava.
Spregledal si, da so v ZDA spremenili zakon po katerem je sedaj kristalno jasno, da zvezna vlada sme in mora neposredno od podjetja pridobiti podatke njihovih strank, ne glede na to, kje se ti hranijo.
Tako, da ta vlak je odpeljal. Kdor ima podatke shranjene pri komerkoli, ki ima omembe vredno prisotnost v ZDA, se mora zavedati, da lahko organi pregona v ZDA te podatke kadarkoli dobijo, ne glede na to, kje so dejansko shranjeni.
To seveda velja tudi za osebne podatke o naročnikih storitev, ki so tudi podatki, ki so shranjeni pri pravni osebi, ki jo lahko ZDA učinkovito preganjajo, če ne spoštuje novega zakona.
Have fun.
ZDA in EU sta že nekaj časa na poti trčenja glede tega, kdo bo imel jurisdikcijo nad temi podatki.
Fino bi bilo, da ta ista podjetja potem obsodi članica EU, kjer so gotovo kršili redpise. Res pa je, da bi podjetja potem tako ravnanje raje zamolčala.
Fino bi bilo, da ta ista podjetja potem obsodi članica EU, kjer so gotovo kršili redpise. Res pa je, da bi podjetja potem tako ravnanje raje zamolčala.
Fino bi bilo, da ta ista podjetja potem obsodi članica EU, kjer so gotovo kršili redpise. Res pa je, da bi podjetja potem tako ravnanje raje zamolčala.
"Microsoft zatrjuje, da preiskovalcem nekega primera tihotapljenja drog, ni dolžan predložiti e-poštnih sporočil, ki se nahajajo na strežnikih na Irskem."
Microsoft ima v tem primeru prav. Če želijo podatke z strežnikov iz Irske morajo pač sprožit pravne postopke na Irskem ne pa iz ZDA. Sej niso ZDA nadržava.
Spregledal si, da so v ZDA spremenili zakon po katerem je sedaj kristalno jasno, da zvezna vlada sme in mora neposredno od podjetja pridobiti podatke njihovih strank, ne glede na to, kje se ti hranijo.
Tako, da ta vlak je odpeljal. Kdor ima podatke shranjene pri komerkoli, ki ima omembe vredno prisotnost v ZDA, se mora zavedati, da lahko organi pregona v ZDA te podatke kadarkoli dobijo, ne glede na to, kje so dejansko shranjeni.
To seveda velja tudi za osebne podatke o naročnikih storitev, ki so tudi podatki, ki so shranjeni pri pravni osebi, ki jo lahko ZDA učinkovito preganjajo, če ne spoštuje novega zakona.
Have fun.
ZDA in EU sta že nekaj časa na poti trčenja glede tega, kdo bo imel jurisdikcijo nad temi podatki.
Od kie tebi ideja, da ameriski zakoni veljajo v eu? ce bodo americani zaceli pritiskati na eu, bo tudi tukajsnja dobra volia in mizanje se prenehalo
"Microsoft zatrjuje, da preiskovalcem nekega primera tihotapljenja drog, ni dolžan predložiti e-poštnih sporočil, ki se nahajajo na strežnikih na Irskem."
Microsoft ima v tem primeru prav. Če želijo podatke z strežnikov iz Irske morajo pač sprožit pravne postopke na Irskem ne pa iz ZDA. Sej niso ZDA nadržava.
Spregledal si, da so v ZDA spremenili zakon po katerem je sedaj kristalno jasno, da zvezna vlada sme in mora neposredno od podjetja pridobiti podatke njihovih strank, ne glede na to, kje se ti hranijo.
Tako, da ta vlak je odpeljal. Kdor ima podatke shranjene pri komerkoli, ki ima omembe vredno prisotnost v ZDA, se mora zavedati, da lahko organi pregona v ZDA te podatke kadarkoli dobijo, ne glede na to, kje so dejansko shranjeni.
To seveda velja tudi za osebne podatke o naročnikih storitev, ki so tudi podatki, ki so shranjeni pri pravni osebi, ki jo lahko ZDA učinkovito preganjajo, če ne spoštuje novega zakona.
Have fun.
ZDA in EU sta že nekaj časa na poti trčenja glede tega, kdo bo imel jurisdikcijo nad temi podatki.
Od kie tebi ideja, da ameriski zakoni veljajo v eu? ce bodo americani zaceli pritiskati na eu, bo tudi tukajsnja dobra volia in mizanje se prenehalo
Dovolj, da veljajo tam, kjer lahko ZDA izstavi in izterja poljubno kazen, ki jo predpiše po lastni zakonodaji lokalni podružnici. Brez te podružnice pa v ZDA praktično ne moreš delati posla v ZDA v omembe velikem obsegu. Kot lekcija na to temo, Alstom ($772 miljonov, sedež v Parizu, Francija), Deutsche Bank ($425 miljonov, sedež v Frankfurtu, Nemčija) in Volkswagen ($2,8 miljarde, sedež v Wolsfburgu, Nemčija) so bili kaznovani, čeprav imajo ta podjetja sedež izven ZDA.
Nekako tako, kot lahko to stori tudi EU, katere zakoni zagotovo ne veljajo v ZDA. Lahko pa oglobi podružnico podjetja, ki se nahaja v EU v skladu z zakonodajo EU. Brez te podružnice pa praktično ne moreš delati posla v EU v omembe velikem obsegu. Kot lekcija na to temo, Qualcomm (1,2 miljarde EUR, sedež v San Diego, CA, ZDA), Microsoft (561 miljonov, sedež v Seattle, WA, ZDA) in Facebook (110 miljonov EUR, sedež v Menlo Park, CA, ZDA) so bili kaznovani, čeprav imajo ta podjetja sedež izven EU.
Fino bi bilo, da ta ista podjetja potem obsodi članica EU, kjer so gotovo kršili redpise. Res pa je, da bi podjetja potem tako ravnanje raje zamolčala.
Sodni postopki so tudi v ZDA javni.
Ne vsi in ne vedno. Imajo celo tajna sodišča.
Ta so čisto poseben "problem". Večina primerov se odvija javno in pred rednimi sodišči.
Ja, razložiti očitno ne moreš, zakaj je bil cel halo, ko je Snowden razkril - po tvoje javno - sodbo, ki je TK podjetju zapovedovala predajo vseh prometnih podatkov državi.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Od kie tebi ideja, da ameriski zakoni veljajo v eu?
Kdo je pa to trdil? ZDA kaznujejo podjetja v ZDA.
Ce firma posluje v eu mora spostovati tukajsnje zakone. Ameriski zakoni jih ne scitijo pred tem. Lahko pa se poberejo in najvecje trzisce na zemlji prepustijo drugim
Od kie tebi ideja, da ameriski zakoni veljajo v eu?
Kdo je pa to trdil? ZDA kaznujejo podjetja v ZDA.
Ce firma posluje v eu mora spostovati tukajsnje zakone. Ameriski zakoni jih ne scitijo pred tem. Lahko pa se poberejo in najvecje trzisce na zemlji prepustijo drugim
Therein lies the problem.
Če podatke izročiš, te kaznuje EU. Če podatkov ne izročiš, te kaznujejo ZDA. Realno se ne želi nihče odreči največjim tržiščem na planetu, pa ni važno, če je govora o 1., 2. ali 3. največjem. "Eno izmed" zadošča.
Ja to tkno ne more bit; zakonodaja ni ista v EU in ZDA lahko si celo nasprutuje v določenih primerih ; in potem spoštuj obe zakonodaji če lahko. Vso srečo. Kako lahko država reče ; dej mi podatke ki jih hraniš v x državi brez da bi sprožila postopek pri x državi. Mislm ja lahk kaznujejo sam ni pa prav ; mogl bi delat tko k je prov ne pa da te silijo v plačilo kazni če hočš da se zakonodaja države v kateri so podatki izvaja pri izročitvi podtakov.
Ja to tkno ne more bit; zakonodaja ni ista v EU in ZDA lahko si celo nasprutuje v določenih primerih ; in potem spoštuj obe zakonodaji če lahko. Vso srečo. Kako lahko država reče ; dej mi podatke ki jih hraniš v x državi brez da bi sprožila postopek pri x državi. Mislm ja lahk kaznujejo sam ni pa prav ; mogl bi delat tko k je prov ne pa da te silijo v plačilo kazni če hočš da se zakonodaja države v kateri so podatki izvaja pri izročitvi podtakov.
Zadeva ni čisto iz trte izvita.
Predstavljaj si, da je to fascikel, ki ga ima slovenska firma deponiranega v trezorju v Švici. Ali mora sedaj Slovenija uradno zaprositi Švico, da bo ta blagovolila firmi ta fascikel vzeti iz trezorja in odnesti v Slovenijo?
Verjetno ne, temveč bo ta slovenska firma v primeru oviranja preiskave kar doma dobila po smrčku, kot ji pritiče, če ovira preiskavo, ker je itak firma tista, ki ima posest nad podatki, ne glede na to, v katero kamro in kje na planetu jih je stlačila.
Ali so podatki v digitalni obliki tako zelo drugačni, da potrebujejo radikalno spremembo pristopa?
... Predstavljaj si, da je to fascikel, ki ga ima slovenska firma deponiranega v trezorju v Švici. Ali mora sedaj Slovenija uradno zaprositi Švico, da bo ta blagovolila firmi ta fascikel vzeti iz trezorja in odnesti v Slovenijo? ...
Morda tole bolj ustreza primeru CLOUD Act:
Predstavljaj si, da je slovenska firma, ki za druge firme/posameznike opravlja shranjevanje v Švici, za nekega posameznika odnesla na hrambo fascikel v trezor v Švici.
... Predstavljaj si, da je to fascikel, ki ga ima slovenska firma deponiranega v trezorju v Švici. Ali mora sedaj Slovenija uradno zaprositi Švico, da bo ta blagovolila firmi ta fascikel vzeti iz trezorja in odnesti v Slovenijo? ...
Morda tole bolj ustreza primeru CLOUD Act:
Predstavljaj si, da je slovenska firma, ki za druge firme/posameznike opravlja shranjevanje v Švici, za nekega posameznika odnesla na hrambo fascikel v trezor v Švici.
Works for me.
Vprašanje je potem, če je ta slovenska firma dolžna na podlagi slovenske sodne odredbe "proizvesti" ta fascikel ne glede na to, v katero omaro in v kateri državi ga je stlačila?
Sam bi rekel, da bi verjetno vsi skočili v zrak, če slovenska firma takše odločbe slovenskega sodišča ne bi spoštovala v smislu, da bi rekla, da fascikel sicer ima, mora pa Slovenija prositi Švico, da potem Švica da odredbo slovenski firmi, da mora firma ta fascikel iz trezorja v Švici dati Švici, da ga potem Švica po običajnih kanalih dostavi v Slovenijo na sodišče.
Seveda vem, da takšni predpisi potem celo vrsto podjetij spravijo v kar konkreten škripec, ker ne morejo istočasno zadovoljiti in ZDA in EU, obe pa jim lahko z globami življenje zagrenijo do amena.
... Predstavljaj si, da je to fascikel, ki ga ima slovenska firma deponiranega v trezorju v Švici. Ali mora sedaj Slovenija uradno zaprositi Švico, da bo ta blagovolila firmi ta fascikel vzeti iz trezorja in odnesti v Slovenijo? ...
Morda tole bolj ustreza primeru CLOUD Act:
Predstavljaj si, da je slovenska firma, ki za druge firme/posameznike opravlja shranjevanje v Švici, za nekega posameznika odnesla na hrambo fascikel v trezor v Švici.
Works for me.
Vprašanje je potem, če je ta slovenska firma dolžna na podlagi slovenske sodne odredbe "proizvesti" ta fascikel ne glede na to, v katero omaro in v kateri državi ga je stlačila?
Sam bi rekel, da bi verjetno vsi skočili v zrak, če slovenska firma takše odločbe slovenskega sodišča ne bi spoštovala v smislu, da bi rekla, da fascikel sicer ima, mora pa Slovenija prositi Švico, da potem Švica da odredbo slovenski firmi, da mora firma ta fascikel iz trezorja v Švici dati Švici, da ga potem Švica po običajnih kanalih dostavi v Slovenijo na sodišče.
Seveda vem, da takšni predpisi potem celo vrsto podjetij spravijo v kar konkreten škripec, ker ne morejo istočasno zadovoljiti in ZDA in EU, obe pa jim lahko z globami življenje zagrenijo do amena.
Bedarija. Pri preiskavi lahko tudi ne sodeluješ. Legit. In potem, kako do fascikla v Švici. You know, I’m pretty sure, z odredbo o hišni, te pa RS ne more izdati, oz. tudi, če bi jo, bi bila veedna le posmeha. V Švici.
... Predstavljaj si, da je to fascikel, ki ga ima slovenska firma deponiranega v trezorju v Švici. Ali mora sedaj Slovenija uradno zaprositi Švico, da bo ta blagovolila firmi ta fascikel vzeti iz trezorja in odnesti v Slovenijo? ...
Morda tole bolj ustreza primeru CLOUD Act:
Predstavljaj si, da je slovenska firma, ki za druge firme/posameznike opravlja shranjevanje v Švici, za nekega posameznika odnesla na hrambo fascikel v trezor v Švici.
Works for me.
Vprašanje je potem, če je ta slovenska firma dolžna na podlagi slovenske sodne odredbe "proizvesti" ta fascikel ne glede na to, v katero omaro in v kateri državi ga je stlačila?
Sam bi rekel, da bi verjetno vsi skočili v zrak, če slovenska firma takše odločbe slovenskega sodišča ne bi spoštovala v smislu, da bi rekla, da fascikel sicer ima, mora pa Slovenija prositi Švico, da potem Švica da odredbo slovenski firmi, da mora firma ta fascikel iz trezorja v Švici dati Švici, da ga potem Švica po običajnih kanalih dostavi v Slovenijo na sodišče.
Seveda vem, da takšni predpisi potem celo vrsto podjetij spravijo v kar konkreten škripec, ker ne morejo istočasno zadovoljiti in ZDA in EU, obe pa jim lahko z globami življenje zagrenijo do amena.
Bedarija. Pri preiskavi lahko tudi ne sodeluješ. Legit. In potem, kako do fascikla v Švici. You know, I’m pretty sure, z odredbo o hišni, te pa RS ne more izdati, oz. tudi, če bi jo, bi bila veedna le posmeha. V Švici.
V popravljeni analogiji podjetje s tem fasciklom ni lastnikov podatkov iz fascikla. Ker naslovnik ni stranka v postopku, se ne more sklicevati na 29. čl. Ustave RS, ki osebi daje pravico, da se ne izpove proti samemu sebi, kar pomeni, da v postopku med državo na eni strani in podjetjem na drugi strani ni govora o preiskavi podjetja, temveč o tem, da podjetje kazenske preiskave ne sme ovirati.
To pomeni, da je odgovorna oseba v primeru morebitne neizvršitve sicer zakonite odredbe sodišča lahko obtožena kaznivega dejanja po 285. čl. KZ-1 (preprečitev dokazovanja).
In glede na moja zadnja spoznanja, se grem staviti, da lahko tudi inšpektor FURS dobi te podatke oz. izstavi ustrezno kazen, kot bi jo dobil sam kršitelj, če se podjetje odloči, da ne bo pomagalo.
V podjetju zmeraj lahko odgovorijo, da odgovorna oseba v lastniško povezani družbi pod drugo jurisdikcijo ne sodeluje in naj se obrnejo nanjo. Posledično se bodo morali ravnati po pravu države, kjer se to podjetje nahaja. V EU v večini držav, tudi, če nisi osumljenec in hraniš neke podatke, jih nisi dolžan brez odredbe predati. So simple, big data podjetja sodelujejo predvsem iz političnih razlogov in koristoljubja (davčnih ugodnosti, ki veljajo domala ekskluzivno zanje ob nakupih obveznic).
V podjetju zmeraj lahko odgovorijo, da odgovorna oseba v lastniško povezani družbi pod drugo jurisdikcijo ne sodeluje in naj se obrnejo nanjo.
Sodišča zelo resnično ne zanimajo takšne barske akrobacije. Če ni na razpolago drugega osebno odgovorne, se za odgovorne osebe označi vse člane poslovodstva. Glede na to, da smo v EU, se lahko izda tudi evropski zaporni nalog, da se te osebe privede pred sodišče v kazenskem postopku. Po potrebi, pa se lahko hkrati kazensko preganja tudi pravno osebo kot soobtoženo, ker ta pač ne more pobegniti.
Posledično se bodo morali ravnati po pravu države, kjer se to podjetje nahaja. V EU v večini držav, tudi, če nisi osumljenec in hraniš neke podatke, jih nisi dolžan brez odredbe predati.
Spregledal si, da sem zelo izrecno napisal: "... v primeru morebitne neizvršitve sicer zakonite odredbe sodišča ..."
Kaj sedaj? Je bil lapsus to, da si spregledal, da že ves čas govorim o tem, da obstaja pravna podlaga, ki zahteva izvršitev ali pa misliš, da se lahko neka podružnica tuje pravne osebe spreneveda, da se je zakonite odredbe ne tičejo samo zato, ker je podružnica?
So simple, big data podjetja sodelujejo predvsem iz političnih razlogov in koristoljubja (davčnih ugodnosti, ki veljajo domala ekskluzivno zanje ob nakupih obveznic).
So simple je samo to, da če imaš v državi kakršnokoli premoženje ali pa katerokoli osebo, ki se ji lahko reče "del poslovodstva", je edino smiselno, da spoštuješ zakone te države ali pa po kratkem postopku poskrbiš, da zgornja dva pogoja nista izpolnjena in si na ta način zagotoviš vsaj minimalno imuniteto pred posledicami kazenskega pregona in morebitno obsodbo (čeprav znotraj EU tudi to ni vedno čisto res).
Sodna odredba Microsoftu v ZDA je za Microsoft na Irskem toaletni papir.
Ja in? Saj je ZDA ne bodo pošiljale na Irsko, prejeli jo bodo v Seattle, WA.
Tako, kot bo irsko sodišče odredbo poslalo na naslov Dublin, Ireland/Éire, ne pa v ZDA, kjer bi jo v slednjih tudi lahko pomotoma zamenjali za toaletni papir.
Saj ne vem, če se namenoma delaš trdega, da bi pokazal neko meni še vedno neznano poanto ali pa resnično ne razumeš, da lahko ZDA pošteno zjebe MS v ZDA, EU pa MS v EU in vsaj za EU vemo, da bodo pri določanju višine globe gledali MS kot globalno entiteto, ne zgolj profit, ki ga ta za potrebe davkarije prikaže v EU-ju. Za ZDA pa si tudi mislim, da deluje na podobnem načelu.
Ergo ... kaj želiš povedati in ali bi lahko to povedal manj po ovinkih?
Jasno, ne sprenevedam se, velikani v ZDA so ukrotljivi in tudi ranljvi na politikantsko nagajanje.
Moj point je ta, da ZDA ne morejo nadmudriti entitete poslovnega sistem pod neko drugo jurisdikcijo, če bi bilo le malo volje za zoprstavljanje in predvsem grožnje z druge strani - evropskih držav. Na to ciljam. Komot bi se podjetja globalno tudi tehnično in organizacijsko popedenala, da niti, če bi na drugem koncu nekaj želeli brez odredbe _pristojnega_ sodišča, jim ne bi mogli ustreči. In v nasprotnem primeru bi morala biti grožnja z ničelno toleranco do takega početja. Verjetno pa to spet prepuščeno scalcem proti vetru in raznim aktivistom, ki bodo naznanjali, ovajali in tožili ...
Jasno, ne sprenevedam se, velikani v ZDA so ukrotljivi in tudi ranljvi na politikantsko nagajanje.
V tem, da sodišča izvajajo jurisdikcijo nad subjekti do katerih imajo dostop in nad katerimi imajo jurisdikcijo, ni politikantsko nagajanje, ampak temelj suverenosti države na lastnem ozemlju.
Moj point je ta, da ZDA ne morejo nadmudriti entitete poslovnega sistem pod neko drugo jurisdikcijo, če bi bilo le malo volje za zoprstavljanje in predvsem grožnje z druge strani - evropskih držav. Na to ciljam. Komot bi se podjetja globalno tudi tehnično in organizacijsko popedenala, da niti, če bi na drugem koncu nekaj želeli brez odredbe _pristojnega_ sodišča, jim ne bi mogli ustreči.
To lahko trenutno narediš tako, da popolnoma ločiš poslovanje podjetij do točke tega, da je relacija med Microsoft v ZDA in Microsoft Irska nekako na podobnem nivoju, kot je npr. odnos med Microsot Inc. in Gambit d.o.o.
Če od tega odstopiš samo minimalno, bo država takoj zavohala in sodišče potrdilo, da če imaš operativno dostop (in s tem tudi posest) nad neko informacijo, ki jo država želi, jo boš pač moral izročiti.
Kako se bo pa to res razpletlo, pa ne vem. Zato pa pač omenjam kokice, ker je zaplet prav filmski.
In v nasprotnem primeru bi morala biti grožnja z ničelno toleranco do takega početja. Verjetno pa to spet prepuščeno scalcem proti vetru in raznim aktivistom, ki bodo naznanjali, ovajali in tožili ...
Eeem ... si spregledal, da je to dejansko že v teku in, da ne rabiš pisati v pogojniku?
