» »

NLB - kolaps informacijskega sistema?

NLB - kolaps informacijskega sistema?

1
2
3 4

BigWhale ::

To da globus dela na PC, se ne pomeni, da je majhna stvar...
Ampak se enkrat premisli... Complete banking system... v enem letu.... ;)

Vice ::

nebivedu
nekaj mi pa vseeno ne gre v glavo, sam praviš da si zreven od začetka in da bi v enem letu lahko sami naredili svoj IS iz nule (če bi vam le dali to možnost ). Sam projekt se vspostavlja že več kot eno leto s tem da so pri vas že od začetka še vedno tuji strokovnjaki in po enem letu že razviti sistem še kar ne deluje. Po tem kar praviš imam občutek da uprava NLB zavestno hoče narediti čim večji kaos in stran vreči poleg uporabnikov še kakšno miljardo tolarjev. Imate preveč denarja? :D

MUC ::

Na Gorenjski banki s kartico nisem imel nobenega problema .. je prišla po pošti, je pisalo od kdaj je veljavna (čeprov je bila veljavna vsaj že 1 dan pred tem datumom), PIN je pa isti, kot na stari kartici.

Edino kar me moti je to, da ne dela dobr elektronska banka, samo to je zato, ker so glede tega tesno povezani s NLB, tam pa je še večja štala :)

krneki0001 ::

Vice: Kupili smo celovit sistem, za katerega pa nismo dobili izvorne kode, kar pomeni, da tuji strokovnjaki popravljajo in prirejajo programje za naše potrebe in za vse to je potrebno zelo veliko časa, da oni kaj naredijo, sami pa ne smemo njihove kode nič spreminjati. Če bi imeli mi izvorno kodo za vse te programe, bi to že zdavnaj delovalo.

Tut pri linuxu če ti ni všeč ga lahko popraviš že v kernelu, mi pa tukaj lahko samo gledamo, kot pri MS-ovem programju.

LP
Nebivedu

Vice ::

Vrjamem da je tako, tudi testiranje sistema ne bo vaše delo, včasih se človek vpraša čemu IT ekipa NLB-ju, če jih ima samo za gledat.

Samo potem pa res ne vem zakaj še delaš v NLB-ju za tistih par tisočakov, če bi bil na tvojem mestu, bi rajši služil miljarde in konkuriral svetovnim vodilnim podjetjem kot npr. to Avstralsko.
p.s. Ne vzemi tega kot zajebancijo temveč v šali.

krneki0001 ::

Tut nas nimajo samo za gledat. Niti globus niti bancs nista celovitna seistema(sta, samo mi nismo celotnih kupili, ampak samo nekaj delov tega sistema), tako da imamo tudi mi veliko dela, poleg tega je potrebno še veliko vzdrževanja drugih stvari.

Za kaj takega, da bi lahko konkuriral večjim podjetjem potrebuješ kar nekaj denarja za začetek, poleg tega moraš imeti S390 mašino, če hočeš kaj testirati - mislim pa da je to prevelik zaligaj za okoli 30 ljudi, da bi jo kupili ali pa najeli od IBM-a. Če pa ima kdo toliko denarja za posodit, naj me pa obvesti in grem takoj delati kaj takega.

LP
Nebivedu

Vice ::

nebivedu vrjamem, da ne gledate samo v zrak, bilo je v šali, sam princip delovanja kakršnega imate je v večini velikih podjetij, sem gledal vaš "zahtevek" po novem ISu, ki naj bi nadomestil tam okoli 140 različnih programov (ogromno narejenih v vaši režiji), ki laufajo na različnih platformah v en velik kompatibilen sistem. Bolj sem se zapičil v procese, ki naj bi jih sistem zajemal pa sem samo rekel jao, jao :O :D

der_Alte ::

nebivedu: veliki modri ima ze precej dolgo S390 PCI kartice. vcasih so bile celo MCA :) ja. cel mainframe na kartici. glede na to, da vas zmogljivost se ne zanima, ker zgleda ze cist osnovna logika ne dela, bi bilo mogoce to precej ceneje, kot pa celo S390 masino najet :) *hint* na e-bayu se vcasih dobijo kar po ugodnih cenah

Vice ::

prezgodej pritisnu pošlji... no kar nekaj velikih podjetij projekt ni zanimal, ker vejo kaj to za sabo potegne, tako da sam S390 ni ravno razlog

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vice ()

BigWhale ::

Vice:

Jasno. To ni delo za eno leto. Mogoce eno leto codinga za 50+ ljudi. Mogoce...


:)

Vice ::

Ma v bistvu tukaj ni samo problem število ljudi, problem je v samem razvoju in spremembi standardov, ki se spremijajo skoraj tako hitro kot napredek računalništva in pritisk konkurence. Ena firma s katero smo sodelovali pri podobni stvari (povdarek na elektronskem poslovanju) vendar manj kompleksni za raziskave novih smernic nameni toliko denarja, da se ti zvrti v glavi, brez tega bi bili zgodovina. Po tej strani smo v bistvu srečni ker smo majhni, če pa si veliko podjetje in rad delaš kakšne prevzeme, je pa dobro da je tvoj IS sistem zeloo kompatibilen tudi z drugimi sistemi in tukaj se ti ta vloženi denar povrne, če pa hočeš to delati pa moraš poznati tako nova kot stara jajca, ker se ti lahko hitro zalomi zaradi prevelikega vložka. NLB cilja tudi v to smer kot drugo pa si zanimiv za razne vlagatelje. IS sitem je pa v teh stvareh poglaviten z gumenjakom ne moreš vleči za sabo Titanika, to je logika.

nebivedu: vrjamem da bi lahko sami postavili takšen sistem, samo na žalost ena ekipa ni dovolj moraš pokrivati več segmentov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vice ()

krneki0001 ::

Der alte ja veliki modri ima pci kartice. Pa si jkdaj delal na taki kartici. Sprobaj to z 10 ljudmi naenkrat in z milion vrstic dolgo datoteko. Samo enkart sem sprobal 3 ljudje en strežnik s to kartico in 3 datoteke 250k vrstic in sem čakal 3 ure da je sprocesiral.
Men tukaj obdela 2 miliona vrstic na minuto za šalo.

LP
Nebivedu

krneki0001 ::

Vice sam delam na 14 različnih stvareh in sem tudi skrbnik za vse te in to na 5ih različnih področjih, tako da me ne moti. če bi sami to šli izdelovat bi morali delati sklop po sklop in jih vezati enega na drugega, kar ni nikakršen problem.

LP
Nebivedu

Vice ::

nisi me zastopil, lahko si zaradi mene skrbnik 30 stvareh na 20 področjih pa boš pokrival del enega segmenta po domače povedano si samo FR v vašem ISu, zato je tudi NLB pomoč poiskal drugje (ki pa jo je narobe zastavil, kar je tudi problem).

BigWhale ::

Nebivedu... z vsem spostovanjem...

Ampak, ne glede na to kolk vas je kolk znate sem preprican da noben iz vase ekipe ni superhuman. Mogoce dva ampak bi moral bit vsi, ce bi hotli komplet bancni sistem zamenjat v banki, v enem letu kot ti trdis.

Ne glede na to, da bi imel vse popolnoma vse zahteve napisane in spisane, je eno leto precej premalo casa.

Jux ::

SOVRAŽIM NLB.Toliko dreka kot so mi ga zmešali na mojem računu v zadnjem letu pa še ne. približno vsakič tretjič sem imel drugo stanje na bankomatu, stanje mi je nihalo brez razloga, potem pa ko greš pogledat na izpisek zakaj maš spremembo stanja - te transakcije sploh ni. Groza sploh ne vem koliko imam denarja na računu, ker nobeni številki ne morem zaupat. Ko sem šel na banko še pred tem sranjem z TR, so mi rekli - "zakaj pa gledate stanje na bankomatu, morate si pisat stanje in si ga ločeno računat". A SO NORI? NAJ KULI PA LIST PAPIRJA NOSIM SABO IN VSAKIČ KO UPORABIM BANKOMAT KARTICO NAJ SI PIŠEM?

Račun je že v procesu zapiranja, sedaj je moja banka SKB kjer me že čaka nov račun. Račun pri NLB bom imel odprt še ene dva mesca, da se mi stanje stabilizira in potem zaprem BAJ BAJ NEVER EVER AGAIN NLB.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com

barbarpapa1 ::

Pozdravljeni.

Zanimiva tema...

Eno leto za izdelavo kompletnega banking sistema "from scratch" je odločno premalo! Tudi v primeru, da so specifikacije s strani naročnika logično, konsistentno, nedvoumno in v celoti zastavljene. Kajti informacijski sistem lahko štejemo za končan takrat, ko je tudi dodobra preizkušen z raznoraznimi simulacijami (vsi pa vemo, da tak sistem ni nikoli končan, ker ga je potrebno vedno prilagajati in dopolnjevati).

Sam imam podobno izkušnjo (nisem bil direktno vpleten, sem bil bolj gledalec od strani). Njega dni sem delal v firmi, ki se je odločila oz. morala vpeljati SAP (ena prvih v Slo), še preden je le-ta imel zastopnika v SLO. V tem primeru ni šlo za pisanje kode "from scratch" ampak za kustomizacijo sistema. Trajalo je dve leti, delale so tri osebe več kot "full time", uvajanje pa je bilo postopno. Takoj na začetku uvajanja sta se postavila DVA UNIX strežnika za sistem, eden delovni, drugi pa zrcalni. Podatkovna baza z delovnega sistema se je replicirala na zrcalnega, na katerem se je najprej preiskusila vsaka nova aplikacija in vsaka sprememba v sistemu. Šele, ko je zadeva zadovoljivo delovala na zrcalnem, se je zadeva spustila na delovnega. Toda kljub tej previdnosti je bil prehod precej težaven in "boleč". Pa je ena proizvodna firma s cca 500 zaposlenimi šala mala napram enemu bančnemu sistemu, kot je NLB.

Jux, bojim se, da je teta na banki glede stanja imela kar prav. Sam delam točno to, kar je rekla ona. Uporabljam tiste listke, ki si jih njega dni dobil zraven čekov na banki, le da sedaj vpisujem transakcije na bankomatih ter banki in (še veliko pomembneje) vse transakcije s kreditno kartico. To je pomebno npr. pri ACTIVA/EUROCARD, ki ti bremeni tvoj račun enkrat mesečno in do datuma bremenitve ne vpliva na prikazano stanje na bankomatu. Za trajnike pa imam v Outlooku nastavljena opozorila in jih prav tako vpisujem v tisti listek. Za to porabim cca 5-15 minut dnevno, posledica pa je najboljši možni približek k realnemu finančnemu stanju.

Pa upam, komitenti NLB, da Vam bodo sistem čim prej pošlihtali.


LP

Jože

krneki0001 ::

V starih aplikacijah, ki smo jih imeli, smo delovali tako, da smo vedno testirali na testnem računalniku v drugem okolju vse aplikacije in to kar pol leta, sedaj ko jih bašejo roki testirajo manj(ne vem koliko, ker sam nimam nič pri razvoju novih aplikacij).

LP
Nebivedu

P.S. Včasih je vse delovalo normalno, je pa res da se lahko pri 700.000 komitentih pozna 3 do 5 % napak, ker je to že masa ljudi. Če ima banka 400 komitentov(ja tudi take so v sloveniji, kjer se gnete 28 različnih bank), pa se 20im od teh zalomi, to lahko popravijoa zelo hitro, samo tudi to je 5%, če pa za 700.000 gledaš je pa 5% že kar velika številka(35.000 - to je več komitentov, kot imajo komitentov kar nekaj bank v sloveniji).

Thomas ::

Spoštljivo se ne strinjam.

Dober bančni sistem je prenašanje stanja iz konta na konto in drugega nič.

Če je kaj drugega, je to že štrikarija.

Z eno izjemo - interface.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

noraguta ::

sej ne da bi vedu tocno kej o bancnih sistemih. edino to da so kompleksni in da se dogajajo napake , ki se jih ne da predvidet.

http://www.danskebank.com/link/ITreport20030403uk/$file/ITreport20030403uk.pdf

je samo primer. Ce pa je se kriza z casom potem je se tolko bolj neverjetno ,da vse stece gladko.

Thomas ::

In KAJ je tako kompliciranega pri simulaciji prekladanja žetonov med milijon kupčki?

To me RES zelo zanima!

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

krneki0001 ::

Thomas: s tem se tut sam strinjam, samo če si vodstvo omisli kompletno menjavo softwera, potem je treba to izvest. Tukaj mi sami nimamo nič besede.

LP
Nebivedu

krneki0001 ::

Med milion kupčkov je potrebno potem računati še provizije, obresti, in še mnogo drugih stvari.

LP
Nebivedu

Thomas ::

Tudi to ni kakšna velika znanost, tele obresti. Tudi antikomforne ne. 100 vsrstic programske kode C++.

Ampak zanima me katere so tiste druge stvari?

Sej vem da so zdej, ko je sistem konceptualno napačen, ampak jih ne bi bilo, če ne bi bil.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Vice ::

V bistvu je to res eno samo kupčkanje.. tako kot nekako folding@home

Thomas ::

Kalkulacija F@H je kar komplicirana. Odštevanje in štetje z obrestmi vred, pa ni kaj posebnega.

Kaj je provizija? Da ob prenosu z nekega konta na nek drig konto še nekaj preneseš na nek tretji konto.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Sergio ::

Hkrati moraš imeti vse konte zavedene za n transkacij nazaj. In prekladat žetončke različnih barv (ni samo tolar na tem planetu). Ja, to bi nekako bilo to...

Aja, pa seveda ABSOLUTNO varovati sistem tudi pred stvaritelji le-tega. Denar je dandanes stvar, ki si jo vsakdo želi.
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.

Thomas ::

> Hkrati moraš imeti vse konte zavedene za n transkacij nazaj.

History. Sploh ne vidim, da bi bila NLB.exe kakorkoli bolj komplicirano od tegale foruma, ki ga je en mojster naredil v svojem prostem času.

Poznaš Primoza?

:\
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kopernik ::

Jah, saj to lahko rečeš za vsako poslovno aplikacijo - premetavanje podatkov sem in tja. Zelo malo hudih kalkulacij in dolgih algoritmov. Problemi so drugje. Npr. kako zagotoviti hitro odzivnost sistema, ko je uporabnikov več kot 100 na sekundo? (tista cifra je samo primer) Marsikdo je že ugotovil, da se sicer zelo stabilna in pravilno delujoča aplikacija začne izjemno čudno obnašati pri heavy loadu. Potem je tu še sinhronizacija podatkov med različnimi računalniki, itd., itd. Problemov je veliko in niso vsi povezani samo s funkcionalnostjo.

Thomas ::

To kar ti govoriš so strojni problemi. (Ki jih je pa mogoče reševati tudi z optimizacijo algoritmov.)

Sam NLB.cpp je pa ... bolj enostaven calc.cpp ali klondinke.cpp iz Windowsow. Trdim.


:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

(nekje se je izgubil moj post... pa nevem kje... weird... tisti izpred kosila... *peers around*)

Thomas, spet nakladas, resnicno.

Ja, prav imas, matematicno gledano bancni sistem ni kompliciran, sestevanje, odstevanje in nekaj procentov ter statistihe. Folding je precej bolj kompliciran.

Ampak nekdo, ki je napisal folding ne bo nujno znal napisat bacnega sistema, v obratni smeri pa gre precej hitreje. Nekdo, ki je ze napisal bancni sistem mu bo pisanje foldinga vzelo en prdec casa, pod pogojem da obvlada vso matematiko.

Evo, sedajle bom govoril za placilni promet, ki ga fura drzava in ga je vcasih fural APP, zadeva je software, ki mora delat od osmih do enih popoldan, po tem mora pa pripravit se razne izpise in tako naprej...

Ni govora o nlb.exe oz nlb.cpp, ker tega enostavno ni.

Najprej imas messaging system, ki mora skrbeti, da (vsaj na UJPju) 11 uradov normalno med seboj komunicira. Na sreco je tukaj sedaj (od zaprtja APPja naprej) obdelava centralizirana in ne rabis spremljat transakcije kako potuje sem ter tja po enotah. Obstaja priblizno 15 razlicnih vrst transakcij, vsaka s svojo zakonsko prioriteto, vsaj pol ducata razlicnih klientov, ki do tega dostopajo in se en kup spremnih programov, ki delajo razne obracune in razne izpise. Potem so tukaj se cakalne vrste za transakcije, blokade in deblokade racunov, rezervacije sredstev, krediti, dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ja, tudi history.

Reci in pisi okrog 300.000 (po zadnjem stetju je bilo okrog 500.000 ampak nekaj kode je, ki je se vedno tam ampak se ne uporablja oz izvaja) vrstic kode, ki ni blazno dobro komentirana. To je pure C koda. Klientov, ki so pisani med drugim tudi za DOS (ja, dos) in WIN nisem stel, potem je tukaj se messaging system, ki ga nisem stel, pa se en kup programov v COBOLu, ki so tudi zivljenskega pomena za celoten sistem.

Kot sem ze rekel, nlb.cpp ne obstaja, ce bi pa obstajal si z njim ne bi nic mogel poceti. Kompliciranost ali enostavnost nekega programa se ne gleda zgolj po njegovi matematicni zahtevnosti. Ampak po celotni zgradbi.

Napises en stavek in le temu potem sledi se vsaj pet razlicnih if stavkov, v primeru da gre kaj narobe. V calcu gre lahko malokrat kaj narobe.

Edit:
Primerjava s forumom pa ni na mestu, ker primerjas hobotnice in trobentice... ;>

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

kopernik ::

Thomas:
daleč od tega, da bi bili samo strojni. Že ko delaš aplikacijo, jo moraš delati tako, da bo lahko tekla na več mašinah. Posamezne instance pa morajo znati nekako komunicirati med sabo. Zagotoviti moraš transparentnost, to pomeni, da če crkne ena instanca, se vse zahtevki avtomatsko porazdelijo na "žive" instance. Podobnih problemov je kar dosti.

Thomas ::

Ma tisto usrano milijardo transakcij na dan, kar jih NLB nikoli nima, so pred 20 leti delali na procesorsko, pomnilniško in diskovno bistveno slabših sistemih od enga današnjega PCa.

Kaj pa pol, če moraš zagotavljat varnost? Da se recimo znesek ne zgubi?

Uporabljaš nekaj kar se je dogajalo na nekem sistemu za obrambo tega sistema.

Hecno.



:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kopernik ::

Pred dvajsetimi leti je NLB (če je sploh takrat obstajala) delala veliko stvari "na roke". Ogromne skladovnice papirja, itd.

Saj jaz ne pravim, da se ne da. Pravim samo, da je precej bolj zahtevno, kot si nekateri predstavljate. In še vedno trdim, da v Sloveniji ni firme, ki bi bila sposobna narediti celovit informacijski sistem za NLB. Ker informacijski sistem je precej več, kot pa nekaj C fajlov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kopernik ()

Thomas ::

Jest pa pravim, da so bile pred 20 leti večje banke od NLB, ki so tekle na nekakšnih cobolskih programih - čisto okay.

Če jih ni bilo, na Luno so prišli z dosti manj, kot je danes v vsakem PCu.

Samo nekaj C(obol) programov mora biti, ki prav tečejo. Samo to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kopernik ::

No, tiste banke pa tudi stalno spreminjajo in posodabljajo svoje sisteme. IT neke velike banke (v svetovnem merilu) se pomoje danes precej razlikuje od tistega izpred dvajsetih let.

Tisto s C programi pa nisem mislil le na kodo končnega izdelka. To je vedno samo program. Mislil sem na ves razvoj in znanje, ki ga mora imeti neko podjetje, da naredi IT sistem.

Vice ::

Kalkulacija F@H ni nič bolj komplicirana kot bančni sistemi, imaš spremenljivke, ki jih malo kupčkaš nič drugega, uporabljena je pa ista matematika.

Thomas ::

You wish!

Toliko računskih operacij NLB ni treba narediti cel dan, kot jih F@H klient v eni sekundi na tvojem PCu.

Ja fantje - bo treba ločiti nobleso od curakarjev, mi je prav žal. Bankirji so pri plus in minus. F@H je pa znanost, ki je bankirčki ne razumejo niti od daleč.

Sej so v tolažbo pa bogatejši, ane? Da jim ne bo treba razvijat manjvrednostnih kompleksov. Anpak kaj loči može od fantkov, se pa tudi ve.

:D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gazda ::

Thomas, samo nakladat znas.

Si kdaj delal software za banke, da se toliko spoznas? Logike je mali miljon. Niso vse samo transakcije med racuni. Imas transakcije, limite, uporabnike, kredite, sporocila, bla bla bla... vsega je ogromno. Res je ena posamezna stvar lahkotna za spisat, ampak ko to vljucujes v vecji koncept, da ne omenjam kompatibilnosti z razlicnimi sistemi in komuniciranja 100 razlicnih baz ene z drugo...

Thomas ::

Če bi ti znal brati moje poste, sem povedal zgoraj, da delo za vzpostavitev takšnega informacijskega sistema ocenjujem na kakšno milijardo SITov pa že.

Povem pa tudi jasno dvoje:

1 - to ni nobena zananost

2 - vsaj tako kompleksni sistemi kot je NLB danes, so tekli desetletja nazaj na računalnikih inferiornih današnjemu PCu.

8-)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Vice ::

Kaj hočeš rečti da F@H uporablja drugo matematiko? Pa kaj če naredi več operacij, zaradi mene lahko tud v tisočinki sekunde, če boš le imel takšno računalo, ampak še vedno bo to samo kupčkanje tako kot npr. pri NLB....isto sranje.

p.s. na istih sistemih bi lahko poganjal tudi F@H samo z "manjšo" zamudo

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vice ()

Thomas ::

Navsezadnje se pretvori vse skupaj v enostavne strojne ukaze. Iste opcode, to je jasno.

Ampak primerjati nek program za antikomfortni obrestni račun s triprocentno provizijo banki in en protein folding program ... je primerjati dirko z mopedom v nedeljo popoldne za vasjo s poletom na Luno.

Bodimo trezni, no!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

asPeteR ::

Hja, sigurno se pri bancnistvu uporabljajo samo osnovni matematicni prijemi.

In prav nic ni drugace z bancnim softverom. Edina res omembe vredna stvar, ki se uporablja pa je, da bom bancni software vsebovati najnovejse kriptografske/varnostne prijeme. Tle je mogoce razlika, ki naredi iz bancnega sofwareja hard stuff. Pa se mogoce mora biti software&hardvare prilagojen velikim loadom. To je pa vec ali manj vse.

PS: Pocasi dobiva moja zaceta zgodba epilog. Neverjetno, a resnicno. Danes sem dobil, namrec, tisti "napovedani" pin stevilki, kartici pa se "cakam". Skratka, res smeh, smeh IT urejenosti NLBja! Namrec ali morajo res en teden _prej_ poslati sporocilo, da _sem_ prejel dve pin stevilki in dve kartici, nakar ugotovim, da oni "napovedujejo prihodnost". Ali niso mogli prepreciti napake, ko so jo ugotovili? Aparentli, PIN stevilki so dali oni na posto _vceraj_ ... Torej, res se nekaj gnilega plazi po dolini NLBja ...
http://blog.stegnar.com

Vice ::

A ne govorimo tukaj o kompleksnosti in ne o "programskih dolžinah" in prav tako ne o številu transakcij, ki naj bi jih omejil samo na uporabnik - NLB.
BTW katera banka pa živi samo od obresti saj nismo več v Wild Westu ? To je tako kot, če bi trdil da je Ray Kroc, ko je ustanovil McDonalds obogatel s hamburgerji.

Oboje je navadno odkrivanje tople vode - se pravi nič zakompliciranega. Kaj tukaj ni logičnega?

Še dobro da teh sistemov in programov ne delajo "znanstveniki" potem bi bili vsi reveži. :D :D (joke)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vice ()

Thomas ::

Kompleksnost tudi ni prav velika. Mi je prav žal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kopernik ::

No, Thomas, potem pa kar izvoli. Ponudi upravi NLB sistem, ki bo zanesljiv in poceni.

Če bi bilo vse tako enostavno, potem računalnikov sploh ne bi potrebovali, a ne?

Zakaj so poslovne aplikacije tako drage? (milijarde in milijarde)

Koliko ljudi je delalo SETI@home in folding@home ter druge podobne raziskovalne projekte?
Koliko ljudi dela en bančni IT sistem?

Ponavljam, ni vse tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Ko gre za sisteme, kjer zelo veliko ljudi uporablja njihove storitve, se kompleksnost programja hitro veča (četudi so sami poslovni procesi oz. razne operacije enostavni).

Thomas ::

Ravno s to "intelektualno uravnilovko" se ne strinjam. Bodimo pošteni in priznajmo, da poslovna informatika je enostavna v primeru z znanstvenimi projekti.

Sem povedal. Vredno je milijarde, ekonomsko pomembno je.

Ampak to so različne lige.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kopernik ::

:)

No, očitno ne bova prišla skupaj. Saj ni niti toliko pomembno. Sploh pa je nemogoče trditi tako na splošno. Od projekta do projekta se stvari spreminjajo.

Drugače pa se mi zdi število vpletenih v nek projekt kar pomemben pokazatelj kompleksnosti samega projekta. Samo, za vsakogar pomeni kompleksnost nekaj drugega. Nekomu se gradnja avtoceste niti ne zdi ne vem kako kompleksna. Ampak je. Tako iz logističnega kot materialnega ($$$) vidika.

Če se človek sprašuje oz. dvomi o kompleksnosti nekega "projekta" naj sam pri sebi pomisli, koliko časa bi potreboval(ne dobesedno) za njegovo uspešno izvedbo. Koliko ljudi iz različnih področij bi moralo sodelovati. To so stvari, ki vsaka zase nekaj pomenijo.

Prepad med znanstveniki in inženirji pa izhaja že iz narave njihovega dela. Zato se mi zdi, da primerjava med znanstvenimi in poslovnimi projekti ni primerna. Ker, eno izhaja iz drugega. Tudi folding@home je moral konec koncev nekdo skodirati in nenazadnje postaviti na internet.

Vice ::

Npr. v nevronskih mrežah, ki se uporabljajo v bančništvu ni nobene znanosti. :D lol

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vice ()

Thomas ::

Kolikor sem jest razumu, v NLB ne delajo (niso delala) stanja na računih. Niso vedeli koliko denarja ima kdo.

Nevronske mreže imajo pa samo zaposleni v svojih glavah. Nobenih drugih nevronskih mrež v NLB ni. Se mogoče motim?


Seveda pa imajo ponekod v bankah tudi kakšen AI sistem. Recimo tisti, ki ugotavlja katera kartica je bila najbrž ukradena, ker čudno troši. Potem obvestijo lastnika. Za znanost so priložnosti praktično povsod.

V NLB smo pa zaenkrat pri +-*/.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
1
2
3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Izbira banke (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
19435320 (12055) MrStein
»

Banke dražijo storitve! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
1449868 (6351) dimko
»

Pri kateri banki ustvariti bančni račun? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
668392 (6376) vasquez
»

Dvig gotovine bo za komitente NLB po novem stal 80 SIT (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
1058213 (5942) CaqKa
»

NLBjeva svninjarija (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
12911143 (7267) asPeteR

Več podobnih tem