NLB - kolaps informacijskega sistema?

To da globus dela na PC, se ne pomeni, da je majhna stvar...
Ampak se enkrat premisli... Complete banking system... v enem letu.... ;)

Na Gorenjski banki s kartico nisem imel nobenega problema .. je prišla po pošti, je pisalo od kdaj je veljavna (čeprov je bila veljavna vsaj že 1 dan pred tem datumom), PIN je pa isti, kot na stari kartici.

Edino kar me moti je to, da ne dela dobr elektronska banka, samo to je zato, ker so glede tega tesno povezani s NLB, tam pa je še večja štala :)

Vrjamem da je tako, tudi testiranje sistema ne bo vaše delo, včasih se človek vpraša čemu IT ekipa NLB-ju, če jih ima samo za gledat.

Samo potem pa res ne vem zakaj še delaš v NLB-ju za tistih par tisočakov, če bi bil na tvojem mestu, bi rajši služil miljarde in konkuriral svetovnim vodilnim podjetjem kot npr. to Avstralsko.
p.s. Ne vzemi tega kot zajebancijo temveč v šali.

nebivedu vrjamem, da ne gledate samo v zrak, bilo je v šali, sam princip delovanja kakršnega imate je v večini velikih podjetij, sem gledal vaš "zahtevek" po novem ISu, ki naj bi nadomestil tam okoli 140 različnih programov (ogromno narejenih v vaši režiji), ki laufajo na različnih platformah v en velik kompatibilen sistem. Bolj sem se zapičil v procese, ki naj bi jih sistem zajemal pa sem samo rekel jao, jao

prezgodej pritisnu pošlji... no kar nekaj velikih podjetij projekt ni zanimal, ker vejo kaj to za sabo potegne, tako da sam S390 ni ravno razlog

Ma v bistvu tukaj ni samo problem število ljudi, problem je v samem razvoju in spremembi standardov, ki se spremijajo skoraj tako hitro kot napredek računalništva in pritisk konkurence. Ena firma s katero smo sodelovali pri podobni stvari (povdarek na elektronskem poslovanju) vendar manj kompleksni za raziskave novih smernic nameni toliko denarja, da se ti zvrti v glavi, brez tega bi bili zgodovina. Po tej strani smo v bistvu srečni ker smo majhni, če pa si veliko podjetje in rad delaš kakšne prevzeme, je pa dobro da je tvoj IS sistem zeloo kompatibilen tudi z drugimi sistemi in tukaj se ti ta vloženi denar povrne, če pa hočeš to delati pa moraš poznati tako nova kot stara jajca, ker se ti lahko hitro zalomi zaradi prevelikega vložka. NLB cilja tudi v to smer kot drugo pa si zanimiv za razne vlagatelje. IS sitem je pa v teh stvareh poglaviten z gumenjakom ne moreš vleči za sabo Titanika, to je logika.

nebivedu: vrjamem da bi lahko sami postavili takšen sistem, samo na žalost ena ekipa ni dovolj moraš pokrivati več segmentov.

Vice sam delam na 14 različnih stvareh in sem tudi skrbnik za vse te in to na 5ih različnih področjih, tako da me ne moti. če bi sami to šli izdelovat bi morali delati sklop po sklop in jih vezati enega na drugega, kar ni nikakršen problem.

LP
Nebivedu

Nebivedu... z vsem spostovanjem...

Ampak, ne glede na to kolk vas je kolk znate sem preprican da noben iz vase ekipe ni superhuman. Mogoce dva ampak bi moral bit vsi, ce bi hotli komplet bancni sistem zamenjat v banki, v enem letu kot ti trdis.

Ne glede na to, da bi imel vse popolnoma vse zahteve napisane in spisane, je eno leto precej premalo casa.

Pozdravljeni.

Zanimiva tema...

Eno leto za izdelavo kompletnega banking sistema "from scratch" je odločno premalo! Tudi v primeru, da so specifikacije s strani naročnika logično, konsistentno, nedvoumno in v celoti zastavljene. Kajti informacijski sistem lahko štejemo za končan takrat, ko je tudi dodobra preizkušen z raznoraznimi simulacijami (vsi pa vemo, da tak sistem ni nikoli končan, ker ga je potrebno vedno prilagajati in dopolnjevati).

Sam imam podobno izkušnjo (nisem bil direktno vpleten, sem bil bolj gledalec od strani). Njega dni sem delal v firmi, ki se je odločila oz. morala vpeljati SAP (ena prvih v Slo), še preden je le-ta imel zastopnika v SLO. V tem primeru ni šlo za pisanje kode "from scratch" ampak za kustomizacijo sistema. Trajalo je dve leti, delale so tri osebe več kot "full time", uvajanje pa je bilo postopno. Takoj na začetku uvajanja sta se postavila DVA UNIX strežnika za sistem, eden delovni, drugi pa zrcalni. Podatkovna baza z delovnega sistema se je replicirala na zrcalnega, na katerem se je najprej preiskusila vsaka nova aplikacija in vsaka sprememba v sistemu. Šele, ko je zadeva zadovoljivo delovala na zrcalnem, se je zadeva spustila na delovnega. Toda kljub tej previdnosti je bil prehod precej težaven in "boleč". Pa je ena proizvodna firma s cca 500 zaposlenimi šala mala napram enemu bančnemu sistemu, kot je NLB.

Jux, bojim se, da je teta na banki glede stanja imela kar prav. Sam delam točno to, kar je rekla ona. Uporabljam tiste listke, ki si jih njega dni dobil zraven čekov na banki, le da sedaj vpisujem transakcije na bankomatih ter banki in (še veliko pomembneje) vse transakcije s kreditno kartico. To je pomebno npr. pri ACTIVA/EUROCARD, ki ti bremeni tvoj račun enkrat mesečno in do datuma bremenitve ne vpliva na prikazano stanje na bankomatu. Za trajnike pa imam v Outlooku nastavljena opozorila in jih prav tako vpisujem v tisti listek. Za to porabim cca 5-15 minut dnevno, posledica pa je najboljši možni približek k realnemu finančnemu stanju.

Pa upam, komitenti NLB, da Vam bodo sistem čim prej pošlihtali.


LP

Jože

Spoštljivo se ne strinjam.

Dober bančni sistem je prenašanje stanja iz konta na konto in drugega nič.

Če je kaj drugega, je to že štrikarija.

Z eno izjemo - interface.

In KAJ je tako kompliciranega pri simulaciji prekladanja žetonov med milijon kupčki?

To me RES zelo zanima!

Med milion kupčkov je potrebno potem računati še provizije, obresti, in še mnogo drugih stvari.

LP
Nebivedu

V bistvu je to res eno samo kupčkanje.. tako kot nekako folding@home

Hkrati moraš imeti vse konte zavedene za n transkacij nazaj. In prekladat žetončke različnih barv (ni samo tolar na tem planetu). Ja, to bi nekako bilo to...

Aja, pa seveda ABSOLUTNO varovati sistem tudi pred stvaritelji le-tega. Denar je dandanes stvar, ki si jo vsakdo želi.

Jah, saj to lahko rečeš za vsako poslovno aplikacijo - premetavanje podatkov sem in tja. Zelo malo hudih kalkulacij in dolgih algoritmov. Problemi so drugje. Npr. kako zagotoviti hitro odzivnost sistema, ko je uporabnikov več kot 100 na sekundo? (tista cifra je samo primer) Marsikdo je že ugotovil, da se sicer zelo stabilna in pravilno delujoča aplikacija začne izjemno čudno obnašati pri heavy loadu. Potem je tu še sinhronizacija podatkov med različnimi računalniki, itd., itd. Problemov je veliko in niso vsi povezani samo s funkcionalnostjo.

(nekje se je izgubil moj post... pa nevem kje... weird... tisti izpred kosila... *peers around*)

Thomas, spet nakladas, resnicno.

Ja, prav imas, matematicno gledano bancni sistem ni kompliciran, sestevanje, odstevanje in nekaj procentov ter statistihe. Folding je precej bolj kompliciran.

Ampak nekdo, ki je napisal folding ne bo nujno znal napisat bacnega sistema, v obratni smeri pa gre precej hitreje. Nekdo, ki je ze napisal bancni sistem mu bo pisanje foldinga vzelo en prdec casa, pod pogojem da obvlada vso matematiko.

Evo, sedajle bom govoril za placilni promet, ki ga fura drzava in ga je vcasih fural APP, zadeva je software, ki mora delat od osmih do enih popoldan, po tem mora pa pripravit se razne izpise in tako naprej...

Ni govora o nlb.exe oz nlb.cpp, ker tega enostavno ni.

Najprej imas messaging system, ki mora skrbeti, da (vsaj na UJPju) 11 uradov normalno med seboj komunicira. Na sreco je tukaj sedaj (od zaprtja APPja naprej) obdelava centralizirana in ne rabis spremljat transakcije kako potuje sem ter tja po enotah. Obstaja priblizno 15 razlicnih vrst transakcij, vsaka s svojo zakonsko prioriteto, vsaj pol ducata razlicnih klientov, ki do tega dostopajo in se en kup spremnih programov, ki delajo razne obracune in razne izpise. Potem so tukaj se cakalne vrste za transakcije, blokade in deblokade racunov, rezervacije sredstev, krediti, dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ja, tudi history.

Reci in pisi okrog 300.000 (po zadnjem stetju je bilo okrog 500.000 ampak nekaj kode je, ki je se vedno tam ampak se ne uporablja oz izvaja) vrstic kode, ki ni blazno dobro komentirana. To je pure C koda. Klientov, ki so pisani med drugim tudi za DOS (ja, dos) in WIN nisem stel, potem je tukaj se messaging system, ki ga nisem stel, pa se en kup programov v COBOLu, ki so tudi zivljenskega pomena za celoten sistem.

Kot sem ze rekel, nlb.cpp ne obstaja, ce bi pa obstajal si z njim ne bi nic mogel poceti. Kompliciranost ali enostavnost nekega programa se ne gleda zgolj po njegovi matematicni zahtevnosti. Ampak po celotni zgradbi.

Napises en stavek in le temu potem sledi se vsaj pet razlicnih if stavkov, v primeru da gre kaj narobe. V calcu gre lahko malokrat kaj narobe.

Edit:
Primerjava s forumom pa ni na mestu, ker primerjas hobotnice in trobentice... ;>

Ma tisto usrano milijardo transakcij na dan, kar jih NLB nikoli nima, so pred 20 leti delali na procesorsko, pomnilniško in diskovno bistveno slabših sistemih od enga današnjega PCa.

Kaj pa pol, če moraš zagotavljat varnost? Da se recimo znesek ne zgubi?

Uporabljaš nekaj kar se je dogajalo na nekem sistemu za obrambo tega sistema.

Hecno.

Jest pa pravim, da so bile pred 20 leti večje banke od NLB, ki so tekle na nekakšnih cobolskih programih - čisto okay.

Če jih ni bilo, na Luno so prišli z dosti manj, kot je danes v vsakem PCu.

Samo nekaj C(obol) programov mora biti, ki prav tečejo. Samo to.

Kalkulacija F@H ni nič bolj komplicirana kot bančni sistemi, imaš spremenljivke, ki jih malo kupčkaš nič drugega, uporabljena je pa ista matematika.

Thomas, samo nakladat znas.

Si kdaj delal software za banke, da se toliko spoznas? Logike je mali miljon. Niso vse samo transakcije med racuni. Imas transakcije, limite, uporabnike, kredite, sporocila, bla bla bla... vsega je ogromno. Res je ena posamezna stvar lahkotna za spisat, ampak ko to vljucujes v vecji koncept, da ne omenjam kompatibilnosti z razlicnimi sistemi in komuniciranja 100 razlicnih baz ene z drugo...

Kaj hočeš rečti da F@H uporablja drugo matematiko? Pa kaj če naredi več operacij, zaradi mene lahko tud v tisočinki sekunde, če boš le imel takšno računalo, ampak še vedno bo to samo kupčkanje tako kot npr. pri NLB....isto sranje.

p.s. na istih sistemih bi lahko poganjal tudi F@H samo z "manjšo" zamudo

Hja, sigurno se pri bancnistvu uporabljajo samo osnovni matematicni prijemi.

In prav nic ni drugace z bancnim softverom. Edina res omembe vredna stvar, ki se uporablja pa je, da bom bancni software vsebovati najnovejse kriptografske/varnostne prijeme. Tle je mogoce razlika, ki naredi iz bancnega sofwareja hard stuff. Pa se mogoce mora biti software&hardvare prilagojen velikim loadom. To je pa vec ali manj vse.

PS: Pocasi dobiva moja zaceta zgodba epilog. Neverjetno, a resnicno. Danes sem dobil, namrec, tisti "napovedani" pin stevilki, kartici pa se "cakam". Skratka, res smeh, smeh IT urejenosti NLBja! Namrec ali morajo res en teden _prej_ poslati sporocilo, da _sem_ prejel dve pin stevilki in dve kartici, nakar ugotovim, da oni "napovedujejo prihodnost". Ali niso mogli prepreciti napake, ko so jo ugotovili? Aparentli, PIN stevilki so dali oni na posto _vceraj_ ... Torej, res se nekaj gnilega plazi po dolini NLBja ...

Kompleksnost tudi ni prav velika. Mi je prav žal.

Ravno s to "intelektualno uravnilovko" se ne strinjam. Bodimo pošteni in priznajmo, da poslovna informatika je enostavna v primeru z znanstvenimi projekti.

Sem povedal. Vredno je milijarde, ekonomsko pomembno je.

Ampak to so različne lige.

Npr. v nevronskih mrežah, ki se uporabljajo v bančništvu ni nobene znanosti. lol