faznbrifer sveti na inputu zvočnikov

Indukcija?

Disclaimer: nimam pojma o tem... Vem, da sem imel podoben primer in je električar začel nekaj o indukciji in da ni to nič.. Treslo pa tudi ni.

kater input meriš? RCA? Možno, da ti računalnik "prevaja" ker nima ozemljitve?

Pomaga, če zaporedno zvežeš 1pF kondenzatorje.

namen je služil radovednosti, pomanjkanju znanja iz hišne električne napeljave in dejstvu, da sem ga ravno imel pri roki, ko sem vklopil razdelilec in se je orng zaiskrilo. no, ko je vse vklopljeno, vse štima.

tema se lahko zaklene, če ne bo še kakšnega pametnega in konstruktivnega komentarja.

hvala.

hvala za jasen komentar te zadeve! :)

Telo in zemlja tvorita šibek kondenzator, skozi katerega lahko teče le šibak električni tok. Tista energija, ki bi te zrukala, se porabi v tlivki in uporu. Tako nekako.

Ja. Ker se polariteta AC napetosti menja, direktnega kontakta ne rabis, zadostna je dovolj velika kapacitivnost, ki jo tvorita tvoje telo in zemlja, kamor je povezana nula v trafo postaji (ce imas TN sistem).

marjan_h je 7. jun 2020 ob 12:13 izjavil:

Ali mi lahko kdo razloži glede tega šibkega kondenzatorja?

Kjerkoli sta v bližini dva kovinska objekta (še bolj, če sta vzporedni plošči), je med njima električno gledano kapacitivnost. Ampak kondenzator ne prevaja toka, temveč samo shranjuje naboj. To pomeni, da če nanj priklopimo enosmerno napetost, se napolni in vanj steče nek tok, ko pa je napolnjen, tok neha teči.

Če pa na kondenzator priključimo izmenično napetost (izmenična napetost obrača svojo smer), se kondenzator polni in prazni, se pravi tudi tok obrača smer in sicer pri sinusni napetosti prehiteva za četrt periode. Za te zadeve razumeti si moral v srednji šoli pri fiziki res dobro poslušat ali pa dokončati kakšno tehnično šolo.

marjan_h je 7. jun 2020 ob 12:13 izjavil:

Ne razumem čisto dobro zakaj nastane, to pomeni, da tudi na daljnovodih po katerih teče izmenični tok proti zemlji tvori šibek kondenzator? Kar pomeni, da teče šibek tok po zraku v zemljo.

To drži, kondenzator daljnovod-zemlja se polni in prazni. In ker tok prehiteva za četrt periode, ne dobimo delovnih izgub, temveč se na tej kapacitivnosti sprošča t.i. jalova moč.

Ne, jalova moč se manifestira tudi pri obračanju dipolnih molekul v izolatorju med kovinskima ploščama kondenzatorja. To obračanje oz. zamikanje molekul v eno in drugo smer je pravzaprav ta tok v kondenzatorju, kjer se električni delci ne premikajo, temveč samo zamikajo.

Strela je pojav, ko izolator prebije. Med oblaki in zemljo si spet lahko predstavljamo kondenzator. Ampak napetost je tako visoka, da električno polje raztrga molekule in se raztrgani, električno nabiti kosi molekul začnejo premikati.

Toku v prvemu primeru rečemo premikalni tok, toku v drugemu primeru pa konduktivni tok.

Če koga zanima, kako se to matematično opiše, lahko pogleda tukaj (malo višji nivo...).

marjan_h je 5. jun 2020 ob 19:56 izjavil:

Eno vprašanje glede faznbriferja:

Zakaj tlivka rahlo sveti, ko ga vtakneš v fazo vtičnice? Čeprav ni povezave preko svojega telesa. Seveda, ko se s prstom dotakneš zaključiš tokokrog, in takrat sveti močneje.

Več ali manj si že dobil pojasnila bom pa še jaz poskusil na kratko nekaj dodati.
Če začneva s kondenzatorjem, za katerega praviš da poznaš delovanje. Torej veš, da je kapcitivnost snovno geometrijska lastnost in je odvisna od površine elektrode, razdalje med elektrodama in dielektričnosti izolativnega medija med elektrodama. Če na te elektrode priključiš neko napetost, bosta na obeh elektrodah različna potenciala. Pri enosmerni napetosti se ne bo zgodilo nič, pri izmenični pa bo stekel nek kapacitivni tok, ki je odvisen od potencialne razlike med elektrodama ter kapacitivno upornostjo, ki pa je zopet odvisna od frekvence in kapacitivnosti. Iz tega sledi, da vsak daljnovod s svojimi vodniki proti zemlji predstavlja kondenzator in da tečejo kapacitivni toki, ki pa so zaradi majhne površine elektrod in relativno velike razdalje med vodniki in zemljo, kljub visoki potencialni razliki, na dolžinsko enoto vzdolž daljnovoda šibki oz. neznatni.
Sedaj pa okoli fazenpriferja. Tako kot daljnovodni vodnik, električno polje ustvari tudi fazni vodnik. Jakost tega polja z oddaljenostjo pada. Tlivka v fazenpriferju je v bistvu neke vrste kondenzator z majhno površino elektrod in zelo majhno razdaljo med elektrodama. Dielektrik pa je inertni plin. Ko ga vtakšneš v fazo vtičnice, je na eni elektrodi potencial 230 V, na drugi pa nek nedefinirani, ki pa je zaradi majhne razdalje med elektrodama precej blizu faznemu potencialu. Druga elektroda je povezana s kontaktom, katerega se dotakneš, ko iščeš fazo. Ta kontakt je v fizičnem stiku z držalom fazenpriferja, na katerem se ioni razporedijo nasprotno od polarizacije prve elektrode. Površina držala je še dovolj velika, da med elektrodama ustvari takšno potencialno razliko, da inertni plin že nekoliko ionizira, kar se v temi vidi kot neznatno brlenje. Brlenje bo postalo močneje, če se boš dotaknil samo držala, pri dotiku kontakta pa že močno posveti. Seveda je tok skozi fazenprifer pri dotiku omejen s preduporom ca 100 kohmov.

Načeloma ostanejo samo atomi, ja. Kakorkoli, strele so v veliki meri pojasnjene.
https://kvarkadabra.net/1999/10/o-strel...

Je pač popačenka, ki se v žargonu pogosto uporablja kot n.pr. šraufnciger, cvikcange ipd. Je pa fazenbrifer popačena popačenka. Če že mora biti, bi bilo pravilno fazenprifer (Phasenprüfer - fazni preizkuševalec).
Nima pa to, za samo vsebino teme, ravno velikega pomena. Bistvo je, da vsi razumemo za kaj gre.

Fazntrifr.

Tema kot taka je bila že bolj ali manj zaključena, zato sem si jo drznil malo izposoditi....

'bolijo me oči' - predvsem zaradi grdega popačenja 'udomačene' besede prevzete iz nemškega jezika.

Če si tzv. 'native speaker', si za tovrstno popačenje še toliko bolj občutljiv.

Če bi napisali 'fazenprifer', se sploh nebi obregnil, ker so to izrazi ki so že dolgo udomačeni, tako da recimo, da je to nekako 'sprejemljivo'.

Ne zdi se mi pa sprejemljivo, da se iz tega naredi popačen fazn in popačen brifer, ki nista ne eden ne drugi več podobna izvorni nemški besedi.

Podobno, kot so drugi gor navedli pormašino, štrafnciga in bog vedi kaj še popačenega kroži naokoli.

Res ne vem, če je to morda regijsko drugače prevzeto, ampak če že, mi je znana / domača kombinacija Phasenfpüfer = 'fazenprifer' - kar se fonetično nekako ujema.

Ali na štajerskem veter drugače piha in se potem to fonetično 'brifira' ali keri vrag se tu zgodil vmes?

Eno je kako izgovarjaš, drugo kako napišeš. Če tudi napišeš narobe, potem verjetno niti ne veš za kakšno orodje dejansko gre. In ker tega ne veš te marsikdo pošlje po rundvikl ali po par kil augnmase.

https://siol.net/trendi/svet-znanih/od-...
Za cel slovar nemških izposojenk v rabi pri nas, med katerimi jih je precej pošvedranih do neprepoznavnosti oz jih najdeš v različno pošvedranih verzijah.

SeMiNeSanja je 10. jun 2020 ob 17:54 izjavil:

Tema kot taka je bila že bolj ali manj zaključena, zato sem si jo drznil malo izposoditi....

'bolijo me oči' - predvsem zaradi grdega popačenja 'udomačene' besede prevzete iz nemškega jezika.

Če si tzv. 'native speaker', si za tovrstno popačenje še toliko bolj občutljiv.

Če bi napisali 'fazenprifer', se sploh nebi obregnil, ker so to izrazi ki so že dolgo udomačeni, tako da recimo, da je to nekako 'sprejemljivo'.

Ne zdi se mi pa sprejemljivo, da se iz tega naredi popačen fazn in popačen brifer, ki nista ne eden ne drugi več podobna izvorni nemški besedi.

Podobno, kot so drugi gor navedli pormašino, štrafnciga in bog vedi kaj še popačenega kroži naokoli.

Res ne vem, če je to morda regijsko drugače prevzeto, ampak če že, mi je znana / domača kombinacija Phasenfpüfer = 'fazenprifer' - kar se fonetično nekako ujema.

Ali na štajerskem veter drugače piha in se potem to fonetično 'brifira' ali keri vrag se tu zgodil vmes?

No, meni se pa zdi da malo pretiravaš. Recimo za štedilnik poznamo cel kup izrazov: šporgert, špergert, šprgert (polglasnik med p in r), šporget, šporhet, ... Vsaka vas izgovarja drugače. Zdaj pa vedi, kateri od teh je pravi? Če sem celo življenje poznal samo izraz šprgert, kako naj vem, da je v resnici "bolj prav" šparge(r)t, s tem da je g primorski (nekaj med h in g)?