Slo-Tech - Z naraščajočo priljubljenosti kriptovalut in javnih ponudb kriptožetonov (ICO) se čedalje pogosteje postavljajo vprašanja, kako je to pravno urejeno in kaj je na tem področju še treba regulirati. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je na primer ob ICO-ju ICONOMI-ja opozarjala, da področje v Sloveniji še ni regulirano in zato vlagatelji niso zaščiteni s strani ATVP-ja, je v petek zainteresirano javnost pozvala, naj izrazi svoje mnenje glede regulacije kriptožetonov. Rok se izteče 15. marca.
ICO. ATVP ugotavlja, da je ICO čedalje popularnejši instrument, s katerim so doslej zbrali že več kot 3,7 milijarde evrov sredstev. ICO je podoben javni ponudbi delnic (IPO), ni pa enak. Bistvene razlike so v naravi pravic, ki so pri ICO manjše, saj žeton ni vrednostni papir in imetniku ne prinaša enakih pravnih in ekonomskih pravic kakor delnica ali obveznica. Hkrati ICO-je izvajajo tudi izdajatelji, ki nimajo pravne osebnosti, niso izvedeni z zakonitim plačilnim sredstvom, se izvajajo brez obstoječe infrastrukture kapitalskih trgov in finančnih posrednikov ter so mednarodni. Zato se pojavljajo tveganja, ki so posledica odsotnosti zakonodajne regulative, kar želi ATVP urediti.
Žetoni bi teoretično lahko bili prenosljivi vrednostni papirji, če bi se ICO izvedel v skladu z zakonodajo in če bi bili predhodno priglašeni kot taki, vendar se to nikoli ne zgodi. Zato žetoni niso prenosljivi vrednostni papirji. Prav tako niso instrumenti denarnega trga. Če bi ICO štel za investicijski sklad, bi bil žeton enota kolektivnega naložbenega podjema (podobno kot enote premoženja v vzajemnih skladih), a večinoma to ni res, ker ICO ni izdan z namenom skupnega vlaganja imetnikov, temveč služi financiranju poslovnih projektov. Žeton tudi ni izveden finančni instrument, ker nima ustreznih zavez izdajatelja. Skratka, žetoni trenutno ne sodijo v nobenih izmed štirih kategorij finančnih instrumentov.
ATVP zato v dokumentu zastavlja 64 vprašanj, na katere želi odgovore zainteresirane javnosti, ki bodo predstavljali posvetovalne informacije, koristne za pripravo zakonodaje, ki bo uredila ICO.
Kriptovalute (podjetja). FURS je že lani sporočil, da kriptovalute ne štejejo za denarna sredstva ali finančne instrumente. Se pa štejejo za plačilno sredstvo, kar zadeva DDV. To je pomembno za podjetja ali samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo z rudarjenjem. Rudarjenje in potrjevanje transakcij ne predstavlja storitve, ki bi bila predmet DDV. V določenih primerih, kadar je rudarjenje vedno nagrajeno (sodelovanje v poolih), je predmet DDV-ja, a je oproščeno plačila. Nakup strojne in programske opreme za rudarjenje ne daje pravice za odbitek vstopnega DDV-ja! Seveda pa z rudarjenjem prejete kriptovalute normalno predstavljajo prihodek podjetja, pripadajoč dobiček pa je normalno obdavčen kot vsak dobiček iz poslovanja. Tudi dobiček iz trgovanja na borzah s kriptovalutami se normalno všteva v davčno osnovo, če to opravlja podjetje ali samostojni podjetnik, ker gre v tem primeru za dejavnost.
Kriptovalute (posamezniki). Za posameznike je situacija ugodnejša. Trgovanje s kriptovalutami na borzah in dobiček, ki ga ustvarijo na tak način, je v celoti neobdavčeno. FURS tu trgovanje obravnava enako kot trgovanje na valutnem trgu (forex), kjer so dobički neobdavčeni. Enako velja tudi za kriptovalute, seveda pa mora zavezanec biti sposoben dokazati, da njegovo premoženje izvira iz trgovanja. Tu prakse še ni, pričakujemo pa lahko, da bi izvožen arhiv transakcij na spletni borzi in bančni izpiski morali zadoščati. Izjema je le v primeru, če bi bilo trgovanja toliko, da bi FURS to štel kot dejavnost - torej redno premetavanje pozicij vsak dan (spet, prakse še ni). Občasni nakupi in premetavanje kriptovalut niso obdavčeni. Kriptovalute, ki jih posameznik dobi za rudarjenje, pa so obdavčene kot vsak drug dohodek (105. člen ZDoh-2), ki ga prejme. To pomeni, da se v letni dohodnini prišteje dohodkom in sintetično (po dohodninski lestvici) obdavči. Dohodek je nastal, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi (15. člen). To je pomembno, ker se pri dohodkih, ki niso prejeti v evrih, vrednost določi glede na tečaj ali tržno vrednost ob prejetju, ne glede na poznejšo rast ali padec vrednosti.
Če torej rudariš kot posameznik naj bi bil dobiček obdavčen kot drug dohodek. Morda kdo ve, če je ta dohodek potrebno prijaviti, ali ti FURS ta dohodek avtomatsko vključi v letni izračun? Me prav zanima, če v praksi gledajo dohodke ranga 200€ mesečno..
Očitno so na FURS geniji, da bodo lahko razbili kriptovalute in ugotovili, točno kdo je delal katere transakcije. Še NSA jih bodo najeli, ker tudi oni ne znajo tega. Mislim da se lahko obrišejo pod nosom za vse silne davke od kriptovalut, naj gredo rajši stavkat, v tem so saj dobri.
Me zanima kako bojo umotvori na FURSu sledili na etherdelti, radar relayu in podobnih zadevščinah, ko pa se mi zdi, da nekateri komaj računalnik znajo tam uporabljat.
Me zanima kako bojo umotvori na FURSu sledili na etherdelti, radar relayu in podobnih zadevščinah, ko pa se mi zdi, da nekateri komaj računalnik znajo tam uporabljat.
Decentralized exchange-i bodo IMO padli v množico kjer je naprimer bolha. Če se dva najdeta in nekaj izmenjata bo težko davek pobrat.
Izjema je le v primeru, če bi bilo trgovanja toliko, da bi FURS to štel kot dejavnost - torej redno premetavanje pozicij vsak dan (spet, prakse še ni).
Klasika za Slovenijo. In si spet prepuščen 'presoji' organa, bog ne daj, da bi bil lahko ziher, kako stvari stojijo.
Izjema je le v primeru, če bi bilo trgovanja toliko, da bi FURS to štel kot dejavnost - torej redno premetavanje pozicij vsak dan (spet, prakse še ni).
Klasika za Slovenijo. In si spet prepuščen 'presoji' organa, bog ne daj, da bi bil lahko ziher, kako stvari stojijo.
Če te bo to potolažilo, ti lahko iz prve roke povem, da čisto enako velja tudi za davčne organe Irske, Združenega kraljestva in ZDA.
Torej Slovenija vsaj tokrat ni ravno v naslabši družbi.
Klasika za Slovenijo. In si spet prepuščen 'presoji' organa, bog ne daj, da bi bil lahko ziher, kako stvari stojijo.
Seveda si lahko ziher:
14. člen
(zavezujoča informacija)
(1) Generalni finančni urad lahko izda zavezancu za davek, pisno informacijo o davčni obravnavi njegovih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (v nadaljevanju: nameravana aktivnost).
(2) Zavezanec za davek zahteva izdajo zavezujoče informacije z vlogo, ki mora poleg drugih sestavin vsebovati tudi:
1. natančen opis nameravane aktivnosti, zlasti:
- opis njene ekonomske vsebine ter opis posameznih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ki vsebuje opis dejstev, zlasti: sredstva in storitve, na katere se nanašajo, njihovo pogostost, tipske udeležence, vrednost, in njihovo pravno opredelitev,
- načrte zavezanca za davek v obsegu, ki pripomore k boljšemu razumevanju ekonomske vsebine nameravane aktivnosti, zlasti: načrt proizvodnje, prodaje in širitve poslovnih aktivnosti,
- navedbo vprašanj glede nameravane aktivnosti v zvezi s predpisi iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona oziroma opis davčne problematike, ki je razlog za vložitev zahteve,
- navedbo določb predpisov iz prejšnje alinee, ki so po mnenju zavezanca za davek pomembne v konkretnem primeru,
- mnenje zavezanca za davek o predvidenem učinku, ki naj bi jih imela nameravana aktivnost na njegove davčne obveznosti in
- navedbo obstoječih stališč (npr. strokovna mnenja, komentarji, sodna praksa) znanih zavezancu za davek, ki podpirajo oziroma ne podpirajo njegovega mnenja iz prejšnje alinee.
2. izjavo zavezanca za davek o tem, ali je oziroma je bilo katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, pri zavezancu za davek ali pri z njim povezani osebi, po njegovem vedenju:
1. predmet že predloženega obračuna davka oziroma davčne napovedi,
2. obravnavano v že izdani zavezujoči informaciji,
3. obravnavano v postopku davčnega nadzora,
4. obravnavano v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem.
3. dokumentacijo, ki predstavlja podlago ali na katero se sklicuje zavezanec za davek v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije.
(3) Davčni organ mora najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge zavezanca za davek obvestiti o tem, ali bo izdal zavezujočo informacijo.
(4) Davčni organ zavezanca za davek z dopisom obvesti, da ne bo izdal zavezujoče informacije, če:
- gre za že izvedeno aktivnost, pri čemer se šteje, da je aktivnost izvedena tudi, če zavezanec za davek ne more več enostransko vplivati na izvedbo aktivnosti,
- je katerokoli vprašanje, povezano z zahtevo za izdajo zavezujoče informacije, obravnavano v postopku davčnega nadzora oziroma v postopku s pravnimi sredstvi ali pred sodiščem, oziroma naj bi se nameravana aktivnost opravljala v nedoločenem prihodnjem času oziroma, če iz vloge za izdajo zavezujoče informacije ne izhaja resen namen izvedbe nameravane aktivnosti,
- bi priprava zavezujoče informacije zahtevala razlago predpisa, ki ni predpis iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona,
- bi priprava zavezujoče informacije zahtevala ugotovitev dejstva, iz okoliščin pa izhaja, da tega dejstva v času obravnave zahteve za izdajo zavezujoče informacije, ni mogoče ugotoviti, zlasti: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb,
- gre za vprašanje, povezano z oblikovanjem transfernih cen.
(5) Davčni organ mora izdati zavezujočo informacijo najpozneje v šestih mesecih od vročitve obvestila iz tretjega odstavka tega člena, s katerim je zavezanca za davek obvestil, da bo izdal zavezujočo informacijo. Zavezujoča informacija je v konkretnem primeru za davčni organ zavezujoča od njene vročitve zavezancu za davek dalje.
(6) Zavezujoča informacija ne zavezuje davčnega organa, če temelji na netočnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je zavezanec za davek navedel v vlogi, ali če aktivnost zavezanca za davek nima v vlogi navedene ekonomske vsebine. V tem primeru davčni organ zavezujočo informacijo prekliče. Preklicana informacija nima pravnih učinkov.
(7) Davčni organ lahko izdano zavezujočo informacijo nadomesti, če naknadno ugotovi, da je pri njeni izdaji nepravilno uporabil materialno pravo, in je bila izdana v zvezi z nameravano aktivnostjo, ki je ponavljajoče narave oziroma v času preklica še ni dokončana. Zavezujoča informacija v tem primeru zavezuje davčni organ glede aktivnosti, ki jih je zavezanec za davek izvedel do dneva vročitve nadomestne zavezujoče informacije.
(8) Vse stroške v zvezi z izdajo zavezujoče informacije nosi zavezanec za davek.
(9) Obliko in način izdajanja zavezujočih informacij iz tega člena in višino stroškov določi minister, pristojen za finance.
Mene samo zanima kak oni dokažejo če si ti tisti bitcoin kaj ga prodaš dobil iz rudarjenja ali iz trgovanja, če nimajo vpogleda ne v borze in ne v tvoj private wallet. Imam nekaj cryptovalut in rudarjenja in nekaj iz direktnega nakupa. Imam vse na eni borzi in je že vse pomešano. Rabim zdaj točno ločit katera kam spada in prodajat posebej ali delajo to na blef?
Klasika za Slovenijo. In si spet prepuščen 'presoji' organa, bog ne daj, da bi bil lahko ziher, kako stvari stojijo.
Seveda si lahko ziher:
14. člen
(zavezujoča informacija)
(1) Generalni finančni urad lahko izda zavezancu za davek, pisno informacijo o davčni obravnavi njegovih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov (v nadaljevanju: nameravana aktivnost).
Uporabno za podjetja, neuporabno za posameznike in to iz dveh razlogov.
Posameznik ne bo čakal do 6 mesecev, da dobi odgovor, če pa se je dejavnost že začela ali se v vmesnem času začne, potem bo kakršnakoli informacija nezavezujoča. Torej tisti, ki so z rudarjenjem ali trgovanjem že začeli, se lahko za to informacijo obrišejo pod nosom - najmanj za vse za nazaj, verjetno pa tudi za naprej.
Kakršnakoli izpuščena okoliščina je zadostna, da se organu odločitve ni potrebno držati. Ali si kdorkoli, ki ni strokovnjak na davčnem področju, upa reči, da je zahtevek spisal dovolj dobro, da FURS ne bo našel manjkajoče vejice?
Sploh pa je to neuporabno za fiksiranje FURS-a, da bi se vnaprej izjasnil, če bo dejavnost obravnaval kot "navaden prihodek" ali kot "dejavnost". To bi namreč štelo pod "ugotavljanje dejstev", ki jih bo FURS lahko ugotovil šele naknadno, ko bo dejansko znan obseg dejavnost, kar je tudi ena izmed izjem po tem členu. Ugotavljanje, če gre za "opravljanje dejavnosti", je celo izrecno navedeno.
Mene samo zanima kak oni dokažejo če si ti tisti bitcoin kaj ga prodaš dobil iz rudarjenja ali iz trgovanja, če nimajo vpogleda ne v borze in ne v tvoj private wallet.
Obratno dokazno breme. Zavezanec (ti) moraš dokazati, da prihodek izvira iz trgovanja, če želiš, da se ga davčno tako obravnava. Če tega ne storiš, bo obveljala FURS-ova, ki zagotovo ne bo ugodnejša od "neobdavčeno". V najbolj neugodnem primeru bo FURS ugotovil obstoj premoženja neznanega izvora in ti bo za ocenjeno višino prihodkov naložil plačilo 70% davka.
Bom pa od zdaj naprej vedel da rabim ločevat rudarjenje in crypto ko ga holdam. Se splača skoraj dvignit denar zdaj, plačat tisti davek in naložit spet direkt, in če naraste na 10x vrednost v roku 1-2 let ne bom rabil toliko več davka plačat po tej logiki. Hmm
Izjema je le v primeru, če bi bilo trgovanja toliko, da bi FURS to štel kot dejavnost - torej redno premetavanje pozicij vsak dan (spet, prakse še ni).
Klasika za Slovenijo. In si spet prepuščen 'presoji' organa, bog ne daj, da bi bil lahko ziher, kako stvari stojijo.
Res, kako se lahko kar določi kdaj je kot dejavnost. V čem je razlika če narediš 5 pozicij na dan, ali 5 na mesec/leto? Ko zraste prodaš, ko pade kupiš. Zdaj pa kok pogosto boš, je pa odvisno od trga in cen, ter TA grafov.
Mene samo zanima kak oni dokažejo če si ti tisti bitcoin kaj ga prodaš dobil iz rudarjenja ali iz trgovanja, če nimajo vpogleda ne v borze in ne v tvoj private wallet. Imam nekaj cryptovalut in rudarjenja in nekaj iz direktnega nakupa. Imam vse na eni borzi in je že vse pomešano. Rabim zdaj točno ločit katera kam spada in prodajat posebej ali delajo to na blef?
Oni nič ne dokazujejo. Dokazuješ ti, ko te povprašajo od kje ti ta denar na računu. Če nimaš pojasnila, ti vzamejo 70%. Dokler si ne izplačaš na TRR te pa noben ne bo klical.
Pa dejmo še enkrat: FURS ne dokazuje ničesar! Dokazujete vi, ko vas povprašajo o nakazilu na TRR.
Kot so omenili že drugi.. 6 mesecev? Pa točno napovej, kaj se bo dogajalo? Skratka rabim kristalno kroglo, če bom pa napisal, da jo imam, pa vloga ne bo 'resna'.
Zakaj bi 'strokovnjaki' potrebovali 6 mesecev, da povedo, kako je s stvarjo?
Kot so omenili že drugi.. 6 mesecev? Pa točno napovej, kaj se bo dogajalo? Skratka rabim kristalno kroglo, če bom pa napisal, da jo imam, pa vloga ne bo 'resna'.
Zakaj bi 'strokovnjaki' potrebovali 6 mesecev, da povedo, kako je s stvarjo?
Zaradi dveh stvari: - Ta in naslednjih nekaj (14a do 14g + 15. čl.) členov je namenjeno temu, da se podjetjem pomaga pri pripravi poslovnega načrta. V tem konteksu 6 mesecev niti ni nerazumno dolg rok (ker podjetje ne dela radikalnih sprememb s potencialno resnimi davčnimi posledicami iz danes na jutri), organ pa mora narediti skoraj toliko dela, kot če bi delal dejansko revizijo aktivnosti. - Ker je osnoven namen znan (pomoč podjetjem/podjetnikom), se bo vsakršno drugo vlogo pod mizo brcalo do zadnjega trenutka, če se je ne bo že v izhodišču zavrnilo, ker ne izpolnjuje pogojev - ravno zato so "še zlasti" omenjene naslednje izjeme glede ugotavljanja dejanskega stanja: rezidentstvo, opravljanje dejavnosti, povezanost oseb. Razen povezanosti oseb se podjetjem ne dogajajo spremembe rezidentstva in pri njih tudi ni dvoma, če je govora o poslovni dejavnosti ali ne.
Kaj pa prilagam za dokazila? Npr nakazilo na coinbase in vse trajde kaj si jih delal na bittrex,binance,kucoin,huobi,itditd?
To je pa ravno tisto, kar je že Matthai jasno napisal: ni čisto jasno, ker še ni prakse iz katere bi bilo razvidno kaj in v kakšni obliki bo sprejeto.
Ne glede na to, je edino pravilno in pametno, da si te stvari redno (tedensko, mesečno, kakor pač pade) beležiš na papir in jih take "arhiviraš" v škatlo za kakšnih 10 let. V vsakem primeru je pri reviziji boljše imeti vsaj nekaj, kot pa nič. Papir pa zato, ker so poplave in požari mnogo redkejši od crkovanja digitalnih medijev hkrati pa tudi cenejši od ustreznega digitalnega arhiva.
(malo pomisli kakšen računalnik si imel l. 2007, kje so tisti diski, katere "oblačne storitve" so še z nami, katere pa so podjetja že ukinila in koliko borz (exchanges) je v tem času nastalo in propadlo - papir za nekatere stvari dejansko še vedno vlada, če ga ne produciraš v omembe vrednih količinah)
A tisti ki so kupovali bitcoine na petrolu bodo placali 70% davek? A ni ze tist davek 7 % dovolj visok. Torej najprej placas 7%. Nato ti listek zbledi v 2 letih. In nato placas se 70% ? Ne vem zakaj potem sploh dovoljujejo kupovanje btc z gotovino. Bi lahko vsaj opozorili. Razen ce so modro tiho in potem izstavijo racun ko folk zasluzi milijarde
Tistih 7% ni davek, je le provizija za storitev, kot jo plačaš na borzah, sam ker je "lažje" je večja. Da pa bo račun zbledel dandanes ni noben izgovor. Fotokopiraj, skeniraj, slikaj,... V glavnem ne iščite vedno samo nekih krivcev. Samo jamranje, a dobli "free" money.
Jaz mislim, da vsaj glede rudarjenja stvar ni tako komplicirana, če bodo le toliko fleksibilni, da bodo sprejeli lastno evidenco minerja in jo primerjali z 'prijavljeno' računsko močjo. Ni kake hude znanosti. Če nekdo pove kak hashrate ima, je precej preprosto izračunati kakšen donos približno je imel v nekem obdobju. Za hec sem na Coinlib naredil račun samo za prirudarjeno in je krasno evidentirano koliko je narudarjeno, kdaj, po kakšni ceni (in tudi koliko je to vredno danes). Coinlib bo npr. kmalu omogočil export csv in to bi bila lahko en izmed načinov samoprijave dohodkov. Preverjanje resničnosti podatkov pa lahko potem poteka podobno kot pri ostalih že utečenih prijavah dohodkov. Ampak ne vem pa zakaj v takem primeru izvzeti nakup opreme iz ddv poravnave (?). Če štancam pa zobotrebce pa lahko stroj kupim brez ddv (?).
LC1000|Asrock-H470PG|i7-10700K|2x16GB|RTX-3080 EAGLE|W10Pro
new Nintendo 2DS & 3DS XL|Galaxy S24+
Tisto je provizija in z davki nima nobene zveze. 70% davka boš lahko potencialno plačal, če si izgubil račun, ker ne boš mogel dokazat, kako si prišel do bitcoina, ki je bil takrat vreden deset jurjev, danes pa deset milijonov.
Da se boste izognili kasnejšim morebitnim neprijetnostim s FURSOM poskrbite za:
- Izvozi bančnih nakazil in prejemkov (to načeloma lahko tud kasneje, ko FURS zahteva) - Izvozi/screenshoti (jaz hranim oboje) trgovanj in nakazil na menjalnicah. Pomembno, ker menjalnica lahko propade (Mt Gox, Cryptsy, ...) in ostaneš brez papirjev! - Računi morebitnih nakupov BTC na Petrolu ali bankomatu. Slikajte s telefonom, ker računi zbledijo.
Jaz poleg vsega tega delam še svoj dnevnik trgovanja (od 2013 naprej), kamor zapisujem vse premike in trgovanja kovancev. Če me bo FURS kej povprašal, jim bom dal lepo kronološku urejen dnevnik skupaj z vsemi zgoraj opisanimi dokazili. Za 70% davek se nimam kej bat. Bojim se edino, da mi bodo rekli, da sem opravljal dejavnost in za to odmerili davek.
Lepo napisano in razumljivo. Se mi pa pojavi tu še eno vprašanje. Kaj če jaz nabavim kriptokovance, in ustvarim račun na MyEtherWallet (denarnica), pošljem kovance v denarnico in dam dostop staršem. Torej kupim kriptovalute za starše.
Lepo napisano in razumljivo. Se mi pa pojavi tu še eno vprašanje. Kaj če jaz nabavim kriptokovance, in ustvarim račun na MyEtherWallet (denarnica), pošljem kovance v denarnico in dam dostop staršem. Torej kupim kriptovalute za starše.
Jest bi reku, da odvisno od višine zneska. Drgač pa darilna pogodba, ki jo lahko tud sklenete takrat, ko in če bo FURS zahteval podatke.
Jerry000: Ali si kupil po naročilu in za starša (npr. kot mandatar po podjemni pogodbi ali komisionar po komisijski), ali pa si kupil zase, pa potem takoj naprej prodal staršema. V vsakem primeru davka zate ni - če si nakup opravil brez lastne provizije oz. prodal naprej naslednji trenutek po nakupu in po enaki ceni. Vsekakor pa bi bilo pametno izkazati nek cash-flow (npr. nakazilo z očetovega/maminega računa na tvojega) in kakšen pisni dogovor za dokazilo.
Pazi pa, da ne bo šlo za darilo, ker starš ni v prvem dednem redu in je darilo obdavčeno (osnova je celotna vrednost kriptovalute v trenutku, ko daš darilo).
kiFni: bodo imeli problem dokazovati nakup. Jaz bi poskusil z zgodovino prenosov BTCja v tvoji denarnici in jo primerjati z npr. kakšnimi dvigi gotovine, ki so bili opravljeni za nakup teh BTCjev. Če si recimo 15.11.2016 dvignil 5000 EUR in potem imaš v denarnici priliv ustreznega števila BTC 20.11.2016 je to že lahko indic. Ampak je pa tako... Davkar bo dejansko stanje ocenil po svoje, kar ponavadi ne pomeni nič dobrega za zavezanca.
Danes klical na FURS in so mi naslednje rekli glede tega kak se določi če je dejavnost ali ni.
Nimajo točno določene številke kdaj smatrajo kot dejavnost ampak glede na to da pri vrednostnih papirjih smatrajo kot dejavnost pri nekje 10, bi to moglo bit nekje v tem področju. Če na mesec 1x prodaš ali kupiš nazaj te po vsej verjetnosti vzamejo kot da opravljaš dejavnost.
Če torej rudariš kot posameznik naj bi bil dobiček obdavčen kot drug dohodek. Morda kdo ve, če je ta dohodek potrebno prijaviti, ali ti FURS ta dohodek avtomatsko vključi v letni izračun? Me prav zanima, če v praksi gledajo dohodke ranga 200€ mesečno..
Kaj mislis? Seveda moras prijaviti. Ce ne bos in pozneje ugotovijo, bos obdolzen utaje davkov.
Ja to so mi rekli. Tak vsak drugače reče tudi na fursu.
Mene zdaj zanima če jaz rudarim in plačam tam davek, tisti crypto pa še trejdam naprej me bodo 2x obdavčili in še zraven dohodnina? Če se davek na rudarjenje plača takoj po prejemu narudarjene valute.
Nimajo točno določene številke kdaj smatrajo kot dejavnost ampak glede na to da pri vrednostnih papirjih smatrajo kot dejavnost pri nekje 10, bi to moglo bit nekje v tem področju. Če na mesec 1x prodaš ali kupiš nazaj te po vsej verjetnosti vzamejo kot da opravljaš dejavnost.
To potem v praksi pomeni, da skoraj vsi, ki trgujejo s kriptom opravljajo dejavnost!? Tu se bo potem lahko ponovila zgodba z Airbnb.
Danes klical na FURS in so mi naslednje rekli glede tega kak se določi če je dejavnost ali ni.
Nimajo točno določene številke kdaj smatrajo kot dejavnost ampak glede na to da pri vrednostnih papirjih smatrajo kot dejavnost pri nekje 10, bi to moglo bit nekje v tem področju. Če na mesec 1x prodaš ali kupiš nazaj te po vsej verjetnosti vzamejo kot da opravljaš dejavnost.
Potem imajo pa zelo čudno predstavitev dejavnosti če je to res...Potem bo vsak pri njih dejavnik ki je kupil 5 kriptovalut različnih
