» »

Global warming

Global warming

Temo vidijo: vsi
««
150 / 386
»»

Lonsarg ::

Ja Thomas, vse si povedal prav, ampak toplogredni učinek pač pomeni, da se povečuje odboj tistega, kar zemlja odseva stran napravm odboju tistega, kar pride od Sonca. Tak lep pojav je to.

Thomas ::

Citiram te.

Zemlja z Venerino atmosfero bi bila toplejša,



Z ogljikovim dioksidom, kakor ga ima Venera, že.


Sej pravim. Cel ocean po masi CO2 nad nami, bi zaradi "psevdorotacijskega" efekta, ki sem ga uvedel teden dni nazaj tule - nekoliko dvignila temperaturo na površini, ker bi se "jabolčna lupina" naše zemeljske skorje ne hladila več v Vesolje. Bi jo "meso" jabolka, vroče 2000 ali več stopinj, močno ogrelo.

Na Veneri recimo, občasno cela površina postane lavnata. Nazadnje je baje pred milijardo let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

kitzbrado ::


Kar se pa tele "neto tople grede" tiče je pa tko. Če zaspinamo Luno, kot sem rekel že pred enim tednom, na hitrost vrtenja Zemlje, bo TOPLEJŠA kot je Zemlja. Zato je jasno, da "neto tople grede" ni. Zemljina atmosfera planet ohlaja.

Efekt rotacije pri Zemlji nima tako velikega ucinka. Razliko, ki smo jo racunali, smo dobili za mirujoc oziroma skoraj neskoncno hitro se vrteco kroglo.

Zemlja in Luna sta "nekje vmes", tako da mocno dvomim, da celotna razlika pride samo zaradi rotacije. Lahko mi pa z racunom dokazes nasprotno (samo potem bos moral upostevat se toplotno kapaciteto).

Thomas ::

ampak toplogredni učinek pač pomeni, da se povečuje odboj tistega, kar zemlja odseva stran napravm odboju tistega, kar pride od Sonca.


V "normalnih" razmerah kot jih imamo zdaj, 99+ % pride od gor in gre nazaj. To o čemer govoriš, sevanje navzgor, je moralo prej priti dol. Je manjši protitok toka. Kot kakšen vrtinec v reki, ki ne pomeni, da voda teče navzgor.

Plus je še nekaj fundamentalnega tukaj. Če IR foton zapusti Zemljo in ga ujame molekula vode, ga ujame zgoraj, v hladnem zraku.

mocno dvomim, da celotna razlika pride samo zaradi rotacije.


Jaz v to sploh ne dvomim. Poglej. Luna ima povprečno temperaturo -23 °Celzija ali koliko. Mau poračunaj, koliko manj bi se ohladila ponoči, če bi imela samo pol krajšo noč.

Tkole se bomo zmenil. Pridite drugo leto na NEST. En dan bom tole razlagal. (En dan kaj pametnejšega).

Seveda, če me bodo še hoteli.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Double_J ::

Sej pravim. Cel ocean po masi CO2 nad nami, bi zaradi "psevdorotacijskega" efekta, ki sem ga uvedel teden dni nazaj tule - nekoliko dvignila temperaturo na površini, ker bi se "jabolčna lupina" naše zemeljske skorje ne hladila več v Vesolje. Bi jo "meso" jabolka, vroče 2000 ali več stopinj, močno ogrelo.


Spraševal sem predvsem, ali bi bila pri takšni(večji) atmosferi temperatura višja, ne toliko zakaj. Dobro je, da se najprej strinjamo, da potem obdelamo vzroke.


Thomas, ti bi moral bolj jedernato povedati stališča.

Ti praviš zemlja z atmosfero lune toplejša, z atmosfero venere tudi toplejša?

To zagovarjaš skozi temo?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Lonsarg ::

Kaj Thomas a ti moral slikco ulinka tople grede prilimat? Lej z besedami, čisto hipotetične številke serveda, nič veze z zemljo, ampak učinek nasploh:

-- Od Sonca pride 100 fotonov, atmosfera jih od tega odbije 30, ostalo gre skozi.

-- Potem pride jih 70 na zemljo. Tukaj pa nekaj odbije seveda, nekaj pa akumulira, in kasneje oddaja v drugem spektru, torej eventuelno vse odbije.

-- Potem pride do atmosfere nazaj jih teh 70 in od tega je del v spektru, ki pa ga toplogredni plini odbijejo, oziroma akumulirajo in kasneje oddajo bolj kot so tisto prihajajoče sevanje. Recimo da 50 od 70, extremni primer.

-- no teh 50 spet pride na zemljo in jo segreje. In to bolj, kot bi jo segrelo, če bi odboj v kombinaciji z absorbiranjem bil enak v obe smeri. namreč, sedaj mora zemlja konstantno oddajati 70+50=120 enot sevanja, torej več more oddajati zaradi ulinka tople grede, kot dobi od sonca.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Double_J ::

Kot zaenkrat kaže sem se res motil okoli rotacije. To mi ni noben problem povedati.


Btw še premišljujem, ampak tako vsaj debata naprej bolje teče.

Kaj je pa je potem s temperaturo celotnega telesa, če smo prej govorili zgolj o površinski temperaturi? Da slišim to...

Zdej pa spat.
Dve šivanki...

Thomas ::

Ti praviš zemlja z atmosfero lune toplejša, z atmosfero venere tudi toplejša?


Jaz pravim, z atmosfero Lune toplejša in z rotacijo Venere toplejša od znotraj. Ker rotacija Venere bi povzročila zavretje in kolaps oceanov, potem razpad vode in pobeg vodika, potem pa bi plast ogljikovega dioksida iz skal, prevzela isto vlogo, kot jo ima zdaj nekaj kilometrov skorje. Da izolira razbeljeno notranjost. Potem bi jo izoliral CO2-oblak-ocean, tako kot na Veneri.

TO jaz pravim.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Če koplješ jamo v tla, kmalu prideš do 8 stopinj. Ker se dovolj hitro hladi v Vesolje, da ne naraste na 1000 ali 2000, ali še več, kolikor je povprečna temperatura Zemlje, imamo hlajenje v Vesolje, to dela predvsem voda in ozračje v obstoječem mehanizmu.

Ko pa voda razpade, skorja nima več hladilnika in imamo precej toplejšo površino, ki se ohlaja na par 100 stopinjah Celzija. Ker hladi se še vedno.

Moja slika tega dogajanja je presenetljivo konzistentna, ne plediram pa za nobeno veliko ime v geologiji ali planetologiji, to naj bo tudi jasno.

Šokantno je že to, kako strički ne znajo pojasniti Faint Sun Paradoxa in kako se ne zavedajo pomena rotacije za temperaturo. Kako ne znajo vračunati niti planetarne migracije proti Soncu za Zemljo in druge planete. Oziroma donedavna niso znali.

But I don't give a shit, really. Zadeva me samo meta-zanima. Kako čuden je human mind in kako čuden je hive of human minds.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Pyr0Beast ::

Še vedno ne razumem, kako naj bi atmosfera polna IR-odbojnih plinov ohlajala planet ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Thomas ::

Sej ni treba, da spusti vsak foton skozi, v Vesolje. Dovolj je če ga ujame, pretvoti v kinetično energijo in to kinetično energijo izgubi v trkih z bolj počasnimi, hladnimi molekulami.

Kdo pa je rekel, da bo ta foton kar prišel nazaj in te pogrel?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lonsarg ::

Jah Thomas, hladi lahko atmosfera z anti-toplogrednim učinkom pa nikakor drugače. Torej da od Sonca foton ujame in tako naprej kot si povedal in to bolj, kot ujame foton od Zemlje, ki ga pa več spusti skozi. Torej ne ti meni atmosfera ohlaja. Samo anti-greenhouse plini v tej atmosferi lahko ohlajajo. Sam atmofsera brez kakršnegakoli toplogrednega učinka pa ne dela druzga, kot da greje in urvnoveša temperaturo hkrati. Torej atmosfera, ki ima toplogredni učinek enakomeren za v obe smeri, kar pač z drugimi besedami rečemo da ga ni.

Thomas ::

Sej to zdaj vidiš, ane, da močno kakor Zemlja zaspinana Luna, bi bila toplejša?

Tako da za + toplo gredo sigurno ni nobenega prostora.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

energetik ::

Ja, bila bi povprečno (aritmetično) toplejša, kot je zdaj, še vedno pa bi bila hladnejša od Zemlje (pri enakem albedu). Ne moreš zdaj miksati teh dveh teles, če ima Zemlja 3x večji albedo.
Če imaš ozračje, ki bolj absorbira IR spekter kot kratkovalovni spekter, potem atmosfera greje površino.
Evo, podatki:
Surface temp. equator
min mean max
100 K 220 K 390 K


Torej če bi jo hitro zavrteli, bi imela temp po celi površini približno enako in bi bila 390K/1,2=325K
Zdaj pa ima aritmetično sredino (390K+100K)/2=245K
325K je več, kot ima povprečje Zemlja, ampak se je treba zavedati da pri 3x manjšem albedu.
Čeprav to je zelo poenostavljeno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

Thomas ::

Kako veš, da bi bila hladnejša od Zemlje? Na čem to temeljiš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Če boš večal atmosfero s toplogrednim učinkom, višja bo temperatura.

To je jasno iz mojega izračuna glede temperature zemlje, če bi bila oddaljena kot mars. Izračunal sem -38C. Pravilna temperatura marsa je -63C(pustimo samo en napačen wiki link v določenem jeziku).

http://www.redcolony.com/features.php?n...
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

kitzbrado ::

Dveh kriticnih efektov nisi uposteval pri svoji primerjavi Zemlje in Lune.

Ena je albedo, ki ga je omenil ze energetik.

Druga je specificna toplota, ki sem jo ze prej omenil. Zakaj je kriticna? Recimo, da gledas planet, ki se zavrti v zelo hitro (recimo v eni uri). Kaj se zgodi, ce je njegova specificna toplota zelo zelo majhna (recimo da limitira proti 0)? V bistvu prides do limite planeta, ki se sploh ne vrti, saj se takoj segreje in takoj ohladi.

Kaj je moja poanta? Iz izkusenj ves, da je beton lahko opoldne razbeljen, zvecer pa ze precej hladen. Red velikosti za cas ohlajanja je ura (ali nekaj ur). To je pa red velikosti manj kot en dan, torej se nisi niti blizu limite hitro vrtecega se planeta (v tej limiti bi bil, ce bi se zemlja vrtela priblizno stokrat hitreje).

Zgodovina sprememb…

Lonsarg ::

Točno to jaz Thomasu že ves čas govorim, da ko govoriš o dopli gredi ne moreš direktno primerjat dve različnih planetev. On pa kr prevzame, da je rotiranje edini dejavnik, in potem kao dokaže da tople grede ni. Žal je preveč dejavnikov, da bi z primerjavo planetov karkoli ven potegnili o topli gredi. Toplo gredo se da čist teoretično zastopt, brez sploh kakih številk. Lej še slikco sm ti eno našel.

Double_J ::

Jaz mislim, da je vse jasno. Če v google vpišeš mars mean 46... dobiš razne datume, število postov, kr nekaj pač.

Če pa mean 63, pa večinoma surface temperature.
Dve šivanki...

jype ::

BTW, nehajte že enkrat računat s temperaturami. Računa se s toploto (Q), ki se jo meri v džulih (J).

Sicer pri računanju s stefanovo enačbo delate _ogromno_ napako, saj upoštevate izključno površino planeta, kar ni dovolj dobro.

Vrteči se planet je hladnejši, čeprav ima višje in nižje ekstreme.

Lonsarg ::

jype z rotacijo smo končali, ker si bil 2 dni tiho.

Jaz ne rabim uporabit temperatur za razlaganje efekta tople grede. Saj z toplo gredo se strinjaš jype, toplogredni plini pomenijo večji učinek in bolj toplo Zemljo? Da ne bo kaki anti-GW spet zanikal obstoj tople grede, zanika lahko samo njen vpliv na trenutne spremembe.

Double_J ::

Sicer pri računanju s stefanovo enačbo delate _ogromno_ napako, saj upoštevate izključno površino planeta, kar ni dovolj dobro.


Ta debata tudi še poteka. Kdor zna naj izračuna faktor za cel planet.
Dve šivanki...

imagodei ::

Azgard> "jype z rotacijo smo končali, ker si bil 2 dni tiho."

Ta je pa iz tiste serije: kdor ima kaj za povedati, naj to stori zdaj, ali pa za vekomaj utihne... Uporabno za ceremonijo poroke, v znanosti pa po mojem ne preveč...?
- Hoc est qui sumus -

Lonsarg ::

Azgard> "jype z rotacijo smo končali, ker si bil 2 dni tiho."

Ta je pa iz tiste serije: kdor ima kaj za povedati, naj to stori zdaj, ali pa za vekomaj utihne... Uporabno za ceremonijo poroke, v znanosti pa po mojem ne preveč...?


Jaz pa mislim, da je na mestu stavek, ker je ostal edini neprepričan forum je pa javna stvar, ne pa način, kako se enmu posamezniku razloži zadevo. ne mislim vsakega poseb prepričevat to je to. Brez zamere.


Ok torej samo pri rotiranju je važno kako z temperaturami delamo, če se gremo toplo gredo je enakomernost stalna in nima veze katero temperaturo vzamemo, oziroma itak obravnavamo učinek na en majhen del, kjer pa res je stalna.

Pa dobro, da ti vseeno odgovorm jype, ker maš narobe. To je ravno point da upoštevaš samo temperaturo površja, ko uporabljaš Štefana in nobeno drugo. Ne vem kje te kaj moti.

Double_J ::

Ali večje povprečje površinske temperature, nujno pomeni tudi večje povprečje v notranjosti?

Povej Azgard.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Lonsarg ::

NE.

Ampak Double govoril si o štefanu... Tam notrajnost nima veze, lahko je en meter pod zemlje biljon stoping, pa za štefana je še vedno važna samo temperatura površja.

Double_J ::

Tisto priznam kot zmoto.

Ubistvu bi sedanje vprašanje moral formulirati tako. Kar naenkrat sonce izgine, kateri se bo hitreje ohladil, hitrovrteči ali mirujoč?

Tukaj pa ne smemo upoštevati zgolj površine.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

energetik ::

No tukaj bi pa prišel prav ganimedov eksperiment. Ti 2 kugli zapret s popolno izolacijo, počakat, da se znotraj temperatura pošlihta in jo izmeriti. Magari se vzame 2 teniški žogci in se ju obseva z infra pečko. Eno mirujočo, drugo pa probamo hitro vrteti. Po nekaj časa pa obe zavijemo v kovter, počakamo spet nekaj časa in izmerimo temp žogic. Bi se dalo kar poceni tole izmerit.

Lonsarg ::

Aja, tko da sonce zgine. No tle pa ne vem kolk ma smisla, v naravi redko kar sonce zgine:)

No če bi sonce zginlo bi se seva počasi postavilo ravnovesje. Fora je, da je zalockan planet imal manj akumulirane energije med tem, ko je bilo sonce. Torej ko izgine jo ima manj za sprostit, sevata pa oba enako smor rekli, torej bi se prej zalockan shladil teoretično hitreje. V šraksi bi se pa oba ohlajala par miljonov let in ne bi bilo vidne razlike:) Ker Eksponentno na 4 potenco se sevanje manjša in tako, ko bi se jima nižala temperatura, bi se jima tudi sevanje. In na koncu, ko jima ostane samo še 1 K po celotni krogli zunaj in znotraj bi se ta bogi kelvin zelo počasi izseval v vesolje.

jype ::

Azgard> jype z rotacijo smo končali, ker si bil 2 dni tiho.

Na morju sem. Fizika sicer ne dopustuje, zato moj point ni bil nič manj valid, ko se nisem oglašal.

Azgard> Aja, tko da sonce zgine. No tle pa ne vem kolk ma smisla, v naravi redko kar sonce zgine:)

To ni res. Dogaja se non-stop, da sonca prenehajo svetiti.

Azgard> Fora je, da je zalockan planet imal manj akumulirane energije med tem, ko je bilo sonce.

Ne, VEČ je ima!

Lonsarg ::

Lol non-stop, ker sonce kar naenkrat ugasne.

jype zdaj si ostal edini, ki še to trdiš, predlagam ti branje zadnjih 5 strani, če je druge prepričalo ne vem kako si drugačen, da ne bi moglo tudi tebe.

Pa dobro jaz sem v tej temi z samimo pojavi prišel do dna stvari. Zdaj ostane za razpravlat samo še vpliv CO2 na učinek tople grede. To je pa nekaj kar me še zanima, ma kdo kake linke, kjer so recimo izračunali CO2, poveča adobjnost za tolk in tolk poveča absorbcijo za tolk in tolk. Ker to je tisto iz česar bi lahko brez meritve temperature Zemlje dokazal ali ovrgel GW, kar bi točno vedel, za koliko stopinj toliko in toliko gramov CO2-ja dvinge temepraturo.

Očitno teh podatkov ni, saj ne takih, ki so 100%, drugače bi se že en lotil dokazavanja na tak način. Vsi kar nekaj dokazujejo z merjenjem temperature, ki je tudi ena stvar, ki mi google ne vrže ven, kako so dobili povprečno temperaturo Zemlje, torej na katerih mestih so merili in tabelo temperature teh merilnih mest, to jaz hočem. Vse zavito v meglo...

gani-med ::

Število ljudi, ki nekaj trdi, ni nobeno merilo, da je tisto tudi res.
Včasih so vsi trdili, da je Zemlja ploščata (nekateri to še danes trdijo)
Zemlja se za ta mnenja ni nikoli "menila" in je ostala lepo okrogla.

Sevanje zalockane krogle (ali planeta) se seveda dogaja samo na osvetljeni strani (saj na temni je tema, nič sevanja, jasno) in torej le na polovici površine krogle, vendar je temperatura njenega skupnega izseva za faktor 1,2 večja od temperature skupnega izseva vrteče se krogle, pa čeprav ta seva nacelotni površini krogle.

Narava pri "računanju" ravnovesne temperature rotatorja (žal ali pa na srečo) ne uporablja aritmetične sredine temperatur.
CO2 is the elixir of life.

Double_J ::

Ja saj sem bil prepričan okoli tega, zdaj pa sem v dvomu(pa sem vseeno rekel, da se najbrž motim, da gre debata na ostalih frontah naprej).

Predvsem glede Marsa, kaj ima Thomas povedati.

Gani tam imamo pri slow zgolj 2pir2, ali se ne meri potem ekv. temperaturo zgolj te površine?
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Pyr0Beast ::

Hmm, kako pa kaj gore oz. hribovitost površja vpliva na temperaturo ?

Površina na katero sveti sonce je ob 'navpični' svetlobi zelo majhna, ta, ki seva pa zelo velika.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

jype ::

Azgard> jype zdaj si ostal edini, ki še to trdiš

Mi je popolnoma vseeno. Počasi vrteči se planet hrani več energije v obliki toplote od hitreje vrtečega se, pa če se vsi Thomasi tega sveta na glavo postavite.

Če ima več toplote, potem ima tudi kumulativno višjo temperaturo. Površje me ne zanima, ker je površje lahko tanjše od atoma, če ga tako definirate, toplota planeta je pa pač vsa energija, ki jo je planet požrl, da je prišel do ravnovesja, ko izseva enako, kot sprejme.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Lonsarg ::

Ja ampak maš dva enaka planeta ki imata po vsej površini enako temperaturo. V tem primeru praviš, da ima tisti, ki ima večjo temperaturona površju manj toplote v sebi? Pa pazi enaka planeta, do vsakega kamna in travnika. Samo en je bolj obsevan da ima večjo temperaturo površja.

jype ::

Azgard> Ja ampak maš dva enaka planeta ki imata po vsej površini enako temperaturo.

To _ni isto_ kot en planet ki je na eni strani bolj vroč in na drugi strani bolj hladen in en planet ki je povsod približno enako topel.

Azgard> V tem primeru praviš, da ima tisti, ki ima večjo temperaturona površju manj toplote v sebi?

Ne, v tem primeru ne. Ampak ta primer je fiktiven - tisti od obeh, ki je v vseh pogledih enak drugemu, le da se vrti hitreje, hrani v sebi _manj_ toplotne energije.

Lonsarg ::

Zakaj pa ne bi na polovice razdelu? Saj gre za idealne polovice. Torej na zalockanem planetu kot bi bila izolacija vmes. Tako je vsaka polobla svoj planet. Dve polobli ena z 1,2*temp in druga z 0 mata več toplote v sebi kot dve polobli obe z 1*temp?
Saj mi se pogovarjamo glede toplote ne? Koliko je temperatura na površju zalockanega, da je faktor 1.2x mirujočega, vsaj to smo obdelali? Ker drugače nima smisla govort o toploti, vsaj jaz sem te tako razumel, vprašanje je če ti površinski temperaturi pomenta večo toploto celga planeta, da sta taki smo istega mnenja?

jype ::

Azgard> Saj mi se pogovarjamo glede toplote ne?

Toplota se meri v džulih (J), ne v kelvinih (K).

Azgard> Dve polobli ena z 1,2*temp in druga z 0 mata več toplote v sebi kot dve polobli obe z 1*temp?

Temperaturo česa? Vsake molekule? Ne. Površja? Tudi ne - površje poloble ni samo polovica površine krogle.

Lonsarg ::

Sry jype ampak toplota se izračuna IZ temperature, ne mi ti o Joulih, ker bolje poznam fizikalne enačbe kot ti. In ker se glede temperature površje rotečega in mirujočega ne strinjava, nisem te čisto razumel a samo cifra ni prava, al hočeš povedat, da se temperature površja ne da izračunat, če se je ne bi dalo, se tudi toplote ne bi dalo namreč. Tak da bom še enkrat rekel, kot sem prej nekomu: Pejdi kako stran nazaj, poglej si post kitzbrado, ko je izračunal temperaturo osvetlenega dela in najdi napako v sklepu, pa bova naprej govorila o toploti temperaturi itd.


Drugače pa mi raje pomagaj skupaj en problem rešt, to je najdit en dober vir, ki razlaga kako CO2 vpliva na toplogredni učinek na Zemlji. Torej tko, da je točno s številkami napisano CO2 zveča odbojnost za tolk in tolk itd. Moja trenutna teorija je, da enostavno nimamo resorsov, za kaj tekega izračunati/izmeriti, drugače bi to kdo že je ven dal, namesto da se grejo zgodbive z povprečno globalno temperaturo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Mipe ::

Zato, ker CO2 ni edini toplogredni plin. Atmosfera je precej velika enolončnica, v kateri je vse mogoče. Če zmanjšamo ali povečamo CO2 v atmosferi in opazujemo posledice, ne moremo biti gotovi, da se razmerje drugih plinov ni spreminjalo.

Lonsarg ::

ja ampak za dokazovanje obstoja GW ali nasprotno rabimo lih ta toplogredni plin izločiti in čisto teoretično izračunati koliko se temperatura spremeni, ne vem zakaj to delajo praktično z merjenjem temperature.

Lonsarg ::

Hm no pa zgleda res ni enostavna stvar. namreč CO2 sam povzoča manjši efekt tople grede, kot ga dodatna vodna para, ki izpari zaradi tega minimalnega dviga, zaradi Co2. Torej tukaj je dosti posrednih odvisnosti. Berem tudi, da recimo trenutno toplogredni plini pri dooločenih frkvencah že 100% radiacije asorbirajo. Torej efekt ima končno mejo(kot je en enkrat že link dal na en tak članek)

Od 390 enot energije, naj bi se je samo 40 prebilo skozi atmosfero. Torej res dvomim, da če še teh dodatnih 40 absorbira atmosfera to kaj kritično na temperaturo vpliva.

Double_J ::

Thomas danes ni ravno razpoložen, pa sem resnično upal da bo, zaradi "priznanja". Predvsem sem mislil, da bom več zvedel o temle -63 mrzlem Marsu. Tudi vroča Venera zaradi "drugačnih razlogov" je bolj tako, skromno...

Dajmo sedaj o "priznanju". Najprej Azgard pravilno izračunaj 4 koren iz 4.
Tako boš dobil drugačen faktor, kot si ti trdil za sončno stran.

A comparison of equations (10) and (13a) shows that for slowly rotating planets, the equilibrium temperature is higher by a factor equivalent to the fourth root of the projected area (i.e., the ratio of sphere surface-to-disk area), namely the fourth root of 4.



Pa si pozorno prebral kaj napiše na koncu? OGRETA stran ima samo za faktor koren od dva, torej približo faktor 1.2 večjo temperaturo. OGRETA ne cela krogla skupaj.


Prosim, da izhajamo iz tega.

Planetary Equilibrium Temperature

Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Lonsarg ::

Double, kaj ti ni jasno, Planetary Equilibrium Temperature je temperatura, ki bi jo imel planet, če bi imel enako temperaturo po celem površju. Kam vse bi ti to temperaturo vtaknil? Equilibrium Temperature svetlega dela maš in Equilibrium Temperature nočnega dela. Equilibrium Temperature ni nobeno povprečje in take temperature ne moreš uporabiti v primeru, da planet nima enakomerne temperature po celem planetu. Neuporabna za zadevo o kateri se mi pogovarjamo.

Bolj na kratko povedano, zalokan planet nima ravnovesne temperature, a ni to nekako po kmečki pameti razvidno?

To ravnovesno temperaturo si poblra iz članka, ki govori o sevanju planetov, in to je edina temperatura ugibanja, ki jo iz sevanja lahko izračunamo. Velja pa samo v primeru, da ima enako temperaturo povsod. Aja to je v bistvu tvoja "štefanova" temperatur, samo en drug bolj stokovni izraz si nekje prebral zdaj pa mutiš skoz s to temperaturo, brez da veš kaj govoriš.

Lonsarg ::

Pa ne ti meni z koren od 4, link, ki si ga prilimal jasno pravi od 2:


Boš moral mi povedat kje si 4 staknu.

Double_J ::

Bodi pošten, ker ne bom drugače debatiral s tabo. Iščemo resnico in nam ne sme biti težko priznati morebitno napako.

NASA je izračunala 4 koren iz 4. Ti si jo citiral in rekel, da je izračunala faktor 1,2 tako kot ti! Sedaj bodi pošten in povej kje si se zmotil v izračunu glede na NASO.

http://gltrs.grc.nasa.gov/reports/2001/...

Stran 10.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Lonsarg ::

A ti mene zajebavaš? Limaš tkole dva citata izven konteksta. Pa mi pokaži to od NASE, ker glede na to da je pravi faktor 1.2 in da je to dosti osnovna fizikalna stvar sem pripričan da so tudi pri NASA enako zračunali faktor 1.2 da je ogreta stran toplejša napravm enakomerni. Če že eno stvar iz 200 postov nazaj, ko sem jo rekel pripeleš na dan VSAJ PRILIMAJ CEL KONTEKST, ne pa kar nekaj kar ti zapaše.

Ok sem šel zdaj iskati nazaj ta članek, tega članka nisem sploh celga prebral, pač pa samo na tvoj citat iz članka odgovoril. In sem res narobe napisal, ker članek sploh ne govori o temperaturi ogrete površine pač o eni čisto drugi stvari. Torej ena mala zmote OK?

Torej moja izjava je še vedno pravilna glede faktorja, samo na naroben članek sem se zanašal, kot sem ga prilimal v post. čisto copy paste napaka nič drugega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Double_J ::

Maš na strani 10. Citiral sem tebe, ko si citiral NASO. Mislil si, da je izračunala 4 koren iz 2, je pa 4 koren iz 4. Sprašujem te kje si storil napako? Poglobi se v formule NASE ter povej.

Kregal se pa s tabo ne bom. Bomo z drugimi to obdelali naprej, ker je stvar odprta in je nisem zapiral.
Dve šivanki...

Lonsarg ::

Saj sem rekel kje sem se zmotil, mislil sem da so izračunali faktor 1.2 pa sem kar napisal da sem jaz tudi, nisem preverjal kako in kaj, površnost pač. Zdaj sem ga šel brat cel članek in ne sam tvoj citat, ki me je zavedel, ker bi moral že takrat cel članek brat. Torej nobene računske napake, tisti članek ne govoir o isti stvari kot jaz.
««
150 / 386
»»