Ali so v Sloveniji sploh še kakšni developerji?

Zimonem je 3. dec 2020 ob 12:58 izjavil:

Sploh na banki. Ne morš banke primerjati z štalo, ki je bistveno bolj kompleksen problem.
Pa še naši nesposobnežemi, ki so konca navijajo zastarele tehnologije. Ampak dokler je stvar državna in se jih plačuje z zlatom si lahko to privoščijo. Pa tudi izpade. Krava pogine na banki se pa izgovorijo za izpad sistema.
In ni nekih diferenciali ali pa kaj podobnega. Odštevajo in seštevajo.

Ne bluzi. Če je tvoje dojemanje banke to, da znajo iz starega stanja na TRR (X) izračunati novo stanje (Y), potem ko si na bankomatu dvignil neko vsoto denarja (Z), je to tvoj problem.
Precej je modeliranja, ki zahteva še kaj več kot seštevanje in odštevanje (primer: Centre for Central Banking Studies - Modelling credit risk. Bank of England.). Sicer pa, kaj so pa diferencialne enačbe tako kunštnega? Imamo software in/ali numerične metode, ki jih rešujejo.

Sicer pa, kaj so pa diferencialne enačbe tako kunštnega? Imamo software in/ali numerične metode, ki jih rešujejo.

Numerično so precej bolj zahtevne in stem tudi orodja. Paralelizacija tudi ni vedno trivialna. Plus tega minimizacija napak.

jernejl je 3. dec 2020 ob 14:42 izjavil:

Banke so večinoma privat.
Očitno si eden tistih code-monkeyjev, ki se jim zdi uporaba najnovejšega programskega jezika najboljša stvar po narezanem kruhu.
Če ne znaš Cobola, ni problem v njem, ampak v tebi.

Zimonem je 3. dec 2020 ob 14:38 izjavil:

Sicer pa, kaj so pa diferencialne enačbe tako kunštnega? Imamo software in/ali numerične metode, ki jih rešujejo.

Numerično so precej bolj zahtevne in stem tudi orodja. Paralelizacija tudi ni vedno trivialna. Plus tega minimizacija napak.

Bluziš. Numerične metode so velikokrat tako preproste, da jih lahko izvajajo osnovnošolci z žepnim kalkulatorjem. (primer)
Sicer pa praviloma niti ni potrebe, da bi se taki kompleksni modeli izvajali vsakič, ko nek komitent pritisne tipko na bankomatu ali kaj podobnega.

Bluziš ti kunge ruta je analitična funkcija. Diferencialke so za vsak kompleksnejši problem rekurziva. Vsaj osnove Matke btenlohk naučil v šoli ako si jo obiskoval.

WizzardOfOZ je 3. dec 2020 ob 15:56 izjavil:

Zimonem je 3. dec 2020 ob 14:29 izjavil:

Ne blizu ti, tiste študij o investiranju smo prav lepo pokrivali davkoplačevalci. Jaka Muda se igrat gambling z garancijo.
Pa še vedno trajbajo zaplankan Cobol.

Nope, tukaj pa ti bluziš. Tisto investiranje smo pokrivali, ker ste vi napačne izbrali na volitvah. In tisti napačni so zahtevali od državne banke da dajejo kredite njihovim kolegom, ki jih potem niso vrnili.

Fizične osebe, ki niso preko vlade zahtevale kreditov, so vse kredite vrnile ali pa jo jim zaplenili premoženje.

Cobol je čist luštna zadeva. Sploh od kar je objekten. Samo zaplankani tega očitno še ne veste.

jernejl je 3. dec 2020 ob 14:42 izjavil:

Banke so večinoma privat.
Očitno si eden tistih code-monkeyjev, ki se jim zdi uporaba najnovejšega programskega jezika najboljša stvar po narezanem kruhu.
Če ne znaš Cobola, ni problem v njem, ampak v tebi.

Zimonem je 3. dec 2020 ob 14:38 izjavil:

Sicer pa, kaj so pa diferencialne enačbe tako kunštnega? Imamo software in/ali numerične metode, ki jih rešujejo.

Numerično so precej bolj zahtevne in stem tudi orodja. Paralelizacija tudi ni vedno trivialna. Plus tega minimizacija napak.

Bluziš. Numerične metode so velikokrat tako preproste, da jih lahko izvajajo osnovnošolci z žepnim kalkulatorjem. (primer)
Sicer pa praviloma niti ni potrebe, da bi se taki kompleksni modeli izvajali vsakič, ko nek komitent pritisne tipko na bankomatu ali kaj podobnega.

Bankomatov ne vodijo banke. Že nekaj časa ne. Samo polnijo jih, pa v lasti jih imajo. Povezani so pa bankomati na skupno točko za vse banke.

Seveda za izpade v bankah je kriva politika , za robote ki molzejo maslo pa kmet. Kitajska , ki sploh vodi v ekomerciali lahko vse brez cobola, n26 in revolut tudi. Pri nas pa najemajo kenguruje in na koncu nič ne dela.

Na poziv naj se nemudoma javijo tisti, ki jejo solato brez bučnega olja.

Prosim, napišite spodaj. Hvala.

Zimonem je 3. dec 2020 ob 19:55 izjavil:

jernejl je 3. dec 2020 ob 18:28 izjavil:

Zimonem je 3. dec 2020 ob 15:22 izjavil:

Bluziš ti kunge ruta je analitična funkcija. Diferencialke so za vsak kompleksnejši problem rekurziva. Vsaj osnove Matke btenlohk naučil v šoli ako si jo obiskoval.

Prvič, ni kunge ruta. Drugič, to ni nobena analitična funkcija. Tretjič, to je iterativna metoda.
Četrtič, o matematiki več kot očitno nimaš niti najmanjšega pojma, kar je kristalno jasno glede na to, da si ustrelil toliko neumnosti v tako malo besedah.

Seveda se ne da razvit v taylorjevo vrsto. Kak blefer. Drži se bančništva.

Kje sem pa pisal o taylorjevi vrsti? A to si v vsakem postu izmisliš neko naključno reč iz matematike, da bi zgledal pameten?
Imam občutek, da tvoje iracionalno nezadovoljstvo z bankami izvira iz tega, da si tam želel službo, pa so te zavrnili, ker so ugotovili, da ti matematika ne gre, takih pa tam ne rabijo.

Taylor določa kdaj je funkcija analitična. Ker ne veš definicije osnovnega izraza pa igraš mangupa.

jernejl je 3. dec 2020 ob 20:56 izjavil:

Zimonem je 3. dec 2020 ob 19:55 izjavil:

jernejl je 3. dec 2020 ob 18:28 izjavil:

Zimonem je 3. dec 2020 ob 15:22 izjavil:

Bluziš ti kunge ruta je analitična funkcija. Diferencialke so za vsak kompleksnejši problem rekurziva. Vsaj osnove Matke btenlohk naučil v šoli ako si jo obiskoval.

Prvič, ni kunge ruta. Drugič, to ni nobena analitična funkcija. Tretjič, to je iterativna metoda.
Četrtič, o matematiki več kot očitno nimaš niti najmanjšega pojma, kar je kristalno jasno glede na to, da si ustrelil toliko neumnosti v tako malo besedah.

Seveda se ne da razvit v taylorjevo vrsto. Kak blefer. Drži se bančništva.

Kje sem pa pisal o taylorjevi vrsti? A to si v vsakem postu izmisliš neko naključno reč iz matematike, da bi zgledal pameten?
Imam občutek, da tvoje iracionalno nezadovoljstvo z bankami izvira iz tega, da si tam želel službo, pa so te zavrnili, ker so ugotovili, da ti matematika ne gre, takih pa tam ne rabijo.

Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija {\displaystyle f:U\rightarrow \mathbb {C} }{\displaystyle f:U\rightarrow \mathbb {C} } definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine {\displaystyle U\subset \mathbb {C} }{\displaystyle U\subset \mathbb {C} }, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki. Pogoj za odvedljivost v kompleksnem je veliko močnejši od odvedljivosti v realnem in pomeni, da je funkcija neskončno mnogokrat odvedljiva, in jo lahko opišemo z njeno Taylorjevo vrsto. Holomorfne funkcije so izrednega pomena v kompleksni analizi. Izraz analitična funkcija se velikokrat enakovredno rabi skupaj s »holomorfno funkcijo«, čeprav se prvi izraz uporablja tudi v širšem smislu funkcije (realne, kompleksne ali splošnejšega tipa),

Ne opletaj izrazi ki jih ne razumeš in Kinga rita se prav lepo razvije po Taylorju.

alibaba ni banka. Jim je pa huaweii vse postavil.
Je pa Wang bil začetnik tega, da se umaknejo od velikih. IBM, oracle in EMS so bili te trije veliki. Ampak banke se še kar niso umaknile. Je predrago. Tiste ki pa se, se pa umikajo prvo s hardwerom, pa še vedno uporabljajo cobol, ki ga pa počasi nadomeščajo z opensource rešitvami.

ti si začel s kenguruji. Pa ne vem kaj imata kmet in krava z robotiziranim obratom za predelavo masla?
Poanta mojega posta tam je bila, da je nekdo rekel, da si napake lahko privoščiš. Ne v takih zadevah si jih ne smeš.

Ja lokalci ste res nesposobni, zato vas tudi ne najemamo več.

Hala nekomu, da je več bank in da lahko greš k katerikoli in kadarkoli preneseš ves denar. Kam bi pa prišli, če bi bila samo ena. Glede tega koliko banke v sloveniji računajo pa ne vem. Nimam več tukaj računa.


V bistvu je res, lokalci ne boste delali robotov, ker si privoščite preveč napak. Nesposobnost pa to.

Še vedno jih zagovarjam. Ampak vseeno, druge banke, konkurenca mora bit, zato da se vodstva zganejo. Delavci bi že naredili, samo ne morejo to delat samoiniciativno. Zato bom vedno zagovarjal večino slovenskih bank, sploh pa IT-jev. Ker vem kako se tam dela, vem tudi kako se v tujini dela (in na tujih bankah sploh nič drugače) zato tudi vem da v osnovi naše banke niso slabe. Pa lahko rečeš karkoli, večina ljudi na vseh naših bankah da vse od sebe, da lahko stvari delajo. Ja, seveda so tudi taki, ki lenarijo ali pa so nesposobni, ampak na vso srečo vedno manj.

Obračajo se pa vse banke počasi. Pa ne, ker se nebi hotele hitro obrnit. Ampak ker je toliko idiotskih zahtev, preverjanj, poročil, sprememb ECB-ja in nacionalnih bank ter zakonodaje, da se banke večino časa samo s tem ukvarjajo, za nove zadeve pa potem zmanjkuje časa.

A110 je 3. dec 2020 ob 22:27 izjavil:

če lahko realno funkcijo razvieš v taylorjevo vrsto to še ne pomeni da je analitična. vrsta more tudi konvergirati proti tvoji funkciji (kar pa v splošnem ni res). v kompleksnem je pa "poenostavljeno" in že iz odvedljivosti (holomorfnosti) sledi da je analitična

V splošnem ja ne pa na intervalu. Na kar se je nanašalo pri Runge kuta.

Odvisno za kaj? Za reševanje produkcijskih težav - vsaj 3500EUR.

V ameriki so ponujali 86 dolarjev na uro za developerje (delo v razvoju, nič urgentnega).

baro2000 je 4. dec 2020 ob 09:08 izjavil:

Ste pa kar konkretno off-topic zabluzli. :) No, ce ima kdo premalo matematike pri programiranju, se lahko tu preizkusi: projecteuler.net

On-topic -> Odkar je izredno stanje delam za tujce vecinoma od doma, iz Slovenije. Dokler sem delal lokalno je bilo v glavnem Java, za mejo pa se je bilo treba prilagodit in nekaj na novo naucit. Zdaj delam zraven backenda se frontend, SAP, Tibco...

Mislim da se lokalni delodajalci bojijo tega, zato tako silijo za delo v pisarnah. Če si psihično uničen od 8 urnega dela v pisarni namreč imaš manj motivacije iskati delo.