SIX je imel burno zgodovino
SIX (Slovenian Internet eXchange) je internetno vozlišče, stičišče omrežij ponudnikov internetnih storitev ali vsebin, namenjeno lokalni izmenjavi prometa IP. Februarja 1994 ga je v prostorih Telekoma Slovenije (tedaj PTT) vzpostavil Arnes, da bi se izognil izmenjavi slovenskega prometa prek dragih mednarodnih povezav. Danes je vanj povezanih 28 ponudnikov internetnih storitev ali vsebin.
Zgodovina SIX-a je vse prej kot enostavna. Telekom, ki je internetne storitve začel ponujati šele leta 1996, je konkurentom vrsto let onemogočal, da bi se na SIX povezali z optičnimi kabli. Z namenom ureditve razmer je bila februarja 1998 ustanovljena Sekcija ponudnikov internetnih storitev Slovenije (SISPA). Ker dogovor s Telekomom ni bil mogoč, SISPA ni uspela prevzeti upravljanja SIX-a po vzoru nekaterih drugih držav članic EU.
Več komercialnih ponudnikov, ki niso želeli biti odvisni od Telekoma, je leta 2000 vzpostavilo alternativno internetno vozlišče LIX (Ljubljana Internet eXchange). Kot odgovor na njihovo pobudo, je Arnes SIX vzpostavil na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je imel tedaj sedež. Leta 2009 je vzpostavil še lokacijo v Tehnološkem parku Ljubljana. Žal je SIX vse do danes ostal omejen zgolj na Ljubljano, s čimer v slabši položaj postavlja manjše ponudnike iz ostalih delov Slovenije.
Vlada je SIX podržavila po 23 letih delovanja
Arnes si je prizadeval, da bi vzpostavil nevtralno vozlišče za izmenjavo internetnega prometa med slovenskimi ponudniki. To mu je uspelo zaradi zaupanja, ki si ga je uspel pridobiti s svojim nepristranskim delovanjem. Telekomu, Si.mobilu, Telemachu in danes še 25 ostalim ponudnikom internetnih storitev ali vsebin, ki letno ustvarijo prek milijarde prihodkov, je zagotavljal nevtralno, stabilno in brezplačno storitev.
Čeprav je Arnes v skladu s slovensko zakonodajo državni organ, je SIX do nedavnega upravljal neformalno, kot je v svetu običajno za neprofitna vozlišča, ki jih upravljajo člani. S tem ko je upravljanje internetnega vozlišča SIX postalo javna služba, se je njegov pravni status bistveno spremenil.
Nikjer v EU upravljanje internetnega vozlišča ni javna služba, ki bi jo izvajal državni organ. Tudi izven EU je to neobičajno -- znanih je le nekaj primerov, v glavnem v manj razvitih državah, kjer nimajo razvitega konkurenčnega trga, ali pa v avtoritarnih državah, ki si prizadevajo za močan državni nadzor interneta.
Vlada ne spoštuje večdeležniškega modela upravljanja interneta
Ravnanje slovenske vlade in MJU ruši model večdeležniškega upravljanja interneta. Je v nasprotju s stališčem EU, izraženem v Sporočilu Komisije o internetni politiki in upravljanje interneta -- Vloga Evrope pri oblikovanju prihodnosti upravljanja interneta, Resoluciji Evropskega parlamenta o podaljšanju mandata foruma o upravljanju interneta in drugih dokumentih, v katerih države članice in evropske institucije poudarjajo zavezanost večdeležniškemu upravljanju interneta.
Enostranska razglasitev državne pristojnosti nad pomembnim delom internetne infrastrukture lahko poruši zaupanje med deležniki. Vlada, ki je eden izmed najpomembnejših deležnikov pri upravljanju interneta v Sloveniji, bi morala ravnati odgovorno in si prizadevati za ohranjanje medsebojnega zaupanja med vsemi deležniki.
V skladu s stališči EU in drugih držav članic bi vlada morala biti zavezana večdeležniškemu modelu pri vseh vprašanjih, povezanih z upravljanjem interneta. Če je že nameravala poseči v status SIX-a, bi se predhodno morala posvetovati z vsemi relevantnimi deležniki, a tega ni storila. Na tovrstno prakso, s katero vlada krši tudi Resolucijo o normativni dejavnosti, sta že lani opozorila Forum za digitalno družbo in Komisija za preprečevanje korupcije.
Omajano zaupanje
Zaupanje v SIX je bilo prvič omajano s Telekomovim omejevanjem kapacitete povezav in nato leta 2004, ko so si državni organi prizadevali za vzpostavitev enotne nadzorne točke za prestrezanje komunikacij. Vzpostavitev takšne točke bi bila nezakonita, zato do nje ni prišlo.
Zaupanje bi lahko omajali tudi morebitni Arnesovi lastni posegi v SIX, na primer v zvezi z opravljanjem nalog nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-Cert. Za nadzor prometa in hrambo podatkov mora namreč obstajati zakonska podlaga, ki je Arnes nima.
Zadnja vladna odločitev predstavlja doslej najbolj neposreden državni poseg v nevtralnost internetnega vozlišča SIX in ruši potrebno zaupanje med vsemi deležniki. V vseh informacijsko razvitih zahodnih demokracijah internetna vozišča delujejo izven območja državne regulacije in niso javna služba. Evropska komisija je že leta 2010 odločila, da regulacija internetnih vozlišč ni skladna z evropskim pravnim redom.
Na podlagi množice (prek 140 tisoč) pregledanih dogovorov o izmenjavi internetnega prometa OECD ugotavlja, da kar 99,5% teh dogovorov ne temelji na kakršnikoli pisni pogodbi. Takšnega zaupanja, ki velja v internetni skupnosti, ne more vzpostaviti noben državni organ ali regulator. Lahko pa ga omaja s posegom, kakršnega sta si privoščila vlada in predvsem MJU.
Besede eno, dejanja drugo
Po mnenju ponudnikov internetnih storitev in vsebin je najpomembnejša lastniška in upravljavska nevtralnost vozlišč za izmenjavo internetnega prometa. Takšna vozlišča so temelj dostopnega, odprtega in nevtralnega interneta. Omogočajo višjo kakovost internetnih storitev in so zato ključni element gospodarske rasti ter družbenega razvoja, ki temelji na inovativnih komunikacijskih tehnologijah in praksah.
Vsak državni poseg, ki ruši zaupanje v delovanje interneta, ima lahko takojšnje negativne posledice za gospodarstvo. Zavre lahko razvoj storitev na tem področju in ovira širjenje internetnih vozlišč na nove lokacije. Poleg tega odganja morebitne tehnološko napredne in okoljsko sprejemljive vlagatelje. To velja tudi za vladni poseg v središče slovenskega interneta, s katerim je podržavila vozlišče za izmenjavo internetnega prometa in njegovo upravljanje določila kot javno službo.
Nerazumljivo in nepojasnjeno podržavljanje interneta, za katerim stoji MJU, je v eklatantnem nasprotju s sloganom "Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi", ki ga kot pooblaščeni nosilec informacijskega razvoja Slovenije razglaša MJU.
