Slo-Tech - Po poročanju Info360 je bil Geoplin tarča hekerskega napada, ki je bil delno uspešen. Hekerji so ukradli več podatkov, za katere so zahtevali 8,2 milijona dolarjev oziroma 6,84 milijona evrov. Ker Geoplin odkupnine ni plačal, so podatki pristali na temnem spletu. Geoplin še preverja, kateri podatki so bili javno objavljeni. Ni še znano, ali so med podatki tudi informacije o strankah ali zaposlenih.

Petrol in Geoplin sta vdor potrdila. Zapisali so: "V družbi Geoplin smo nedavno zaznali kibernetski varnostni incident, ki je v omejenem obsegu prizadel del našega informacijskega okolja. Nemudoma smo izvedli vse predvidene zaščitne ukrepe, izolirali prizadete sisteme ter začeli forenzično preiskavo. O incidentu smo obvestili policijo, nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT in urad informacijskega pooblaščenca ter z njimi aktivno sodelujemo." Geoplin je po neuradnih podatkih del ključne infrastrukture, a je seznam tajen.

Napadalci so pri napadu uporabili programsko...

Slo-Tech - Danska, ki do konca leta predseduje Svetu Evropske unije, umika podporo kontroverznemu predlogo evropske zakonodaje, ki bi uzakonila pregledovanje in prestrezanj telekomunikacij na zalogo pod pretvezo boja proti terorizmu in zlorabam otrok. Chat control, kot so v medijih poimenovali grozečo uredbo, je močno razdelil evropske države, medtem ko je bila stroka enotna, da gre za zelo slabo in nepremišljeno potezo. Danska sedaj sporoča, da si ne bo več prizadevala za sprejem te zakonodaje med svojim predsedstvom.

Prestrezanje telekomunikacij in vgradnja stranskih vrat v šifrirano komunikacijo je slaba ideja, ker je matematično ni moč izvesti varno. Če šifriranje pohabimo, tako da vanj vgradimo šibkost oziroma stranska vrata, do katerih imajo dostop le upravičeni deležniki (npr. organi pregona), bodo dostop sčasoma pridobili tudi vsi zlonamerni akterji. Šifriranje je namreč bodisi varno bodisi ni, srednje poti pa ni.

Boj proti zlorabam otrok (CSAM) je seveda plemenit cilj, ki pa se...

Računalniški muzej -

Spomladi 1991 so v Beogradu končno izdali dovoljenje za priklop javnega omrežja JUPAK v evropsko omrežje IXI. Mednarodno povezavo prek povezovalnega protokola x.75, ki so jo na Inštitutu Jožef Stefan za YUNAC vzdrževali od konca 1989, so tako sredi leta lahko zamenjali z neposredno povezavo s protokolom x.25. Konec leta pa so na inštitutu lahko izvedli tudi prvo povezavo z omrežjem Internet. Delovne postaje Sun SPARCstation 1+, ki so jih takrat dobili, so že imele vgrajene Ethernet krmilnike podjetja AMD, zato so eno izmed njih lahko povezali prek omrežja European academic supercomputer initiative(EASInet) z nizozemskim fizikalnim inštitutom Nikhef, ki je vzdrževal mednarodno povezavo z omrežjem Internet. Nato so s precej truda in iznajdljivosti povezali še druge svoje naprave, vključno s takratnim osrednjim računalnikom DEC VAX 4000/300(Stenar). Internetno povezavo so spomladi 1992 že začeli širiti na druge domače ustanove, odgovornost za omrežje bivšega YUNAC in oprema pa sta ob...

Arnes - V manj kot mesecu dni smo od podatkov, da v Sloveniji epidemije ni niti ji ne grozi, prispeli do zaprtja šol in kmalu zatem vseh nenujnih storitev. Da se bodo šole zaprle, je bilo objavljeno 12. marca, naslednji ponedeljek (16. marca) pa se je začelo izobraževanje na daljavo. Ker so hkrati od doma začeli delati v številnih poklicih, se je internetni promet močno povečal.

V Sloveniji je ARNES zadolžen za upravljanje omrežja in storitev za izobraževalne, raziskovalne in kulturne dejavnosti. Poleg tega ARNES upravlja vozlišče SIX, vzdržuje domenski sistem .si ter nudi pomoč pri incidentih (SI-CERT). Zaradi tega je imel ARNES ob množičnem prehodu na življenje na daljavo obilico dela. Poročali smo že, da se je promet na vozlišču SIX povečal in prvič v zgodovini presegel 100 Gb/s. Količina prometa se je v tednu dni podvojila. Danes pa je ARNES objavil malo daljše poročilo, na kaj vse so morali pomisliti in za kaj vse poskrbeti, da internet in vse storitve, ki jih zagotavljajo, normalno...

Slo-Tech - Ker je zaradi pandemije veliko ljudi doma, raste tudi internetni promet. ARNES je včeraj v sporočilu za javnost pokazal, da internetni promet v Sloveniji dosega rekordne vrednosti, skokovito pa je poraslo tudi število uporabnikov storitve ARNES Učilnica.

Slovensko vozlišče SIX, prek katerega si ponudniki interneta v Sloveniji izmenjujejo promet, ob konicah presega promet 100 Gb/s, kar se še ni zgodilo. Zaradi tega je ARNES priključil dodatne kapacitete, ki zagotavljajo nemoteno delovanje sistemov. Tudi povprečni promet v delovnem času je porasel in namesto običajnih 25-40 Gb/s znaša 55-60 Gb/s.

Storitev ARNES Učilnica je imela pred pandemijo bolj malo uporabnikov. V ponedeljek se je priključilo že 900, v torek pa kar 1400 uporabnikov. Povečuje se tudi število registracij novih uporabnikov.

V trenutni pandemiji se tako izkazuje, da je internet resnično postal kritična infrastruktura, saj se uporablja tako za kratkočasenje kot delo. Če bi odpovedal, bi bile posledice podobno...

Slo-Tech - Z lansko novelo zakona o državni upravi so Arnesove naloge nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente (SI-Cert), upravljanja internetnega vozlišča (SIX) in nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si (Register) prešle pod pristojnost Ministrstva za javno upravo (MJU). To je v skladu z novimi pristojnostmi zahtevalo spremembe sklepa o ustanovitvi Arnesa in določitev upravljanja SIX-a kot javne službe. Vlada je s potrditvijo sprememb dejansko podržavila SIX, ki ga je Arnes do januarja letos upravljal v dogovoru s skupnostjo ponudnikov internetnih storitev in vsebin.

SIX je imel burno zgodovino
SIX (Slovenian Internet eXchange) je internetno vozlišče, stičišče omrežij ponudnikov internetnih storitev ali vsebin,...

mirovinsko.hr - Ko smo že pri tem... Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje (HZMO) je s 1.1. letos prešel na odprtokodno rešitev za vodenje prijav v pokojninsko zavarovanje. Spletna aplikacija (na sliki) je namenjena predvsem delodajalcem za prijavo novih zaposlenih v sistem obveznega pokojninskega...

Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

...

Slo-Tech - Konec decembra 2009 so v vladi pripravili Načrt informatizacije za leto 2010, ki je objavljen na spletnih straneh e-uprave.

Celoten proračun znaša okrog 139 milijonov EUR (v vladni Excelovi preglednici je sicer navedena skupna vsota 110 milijonov EUR, vendar so nekatere formule v dokumentu nepravilne, končna skupna vsota v preglednici pa je napačna, saj ne upošteva celic z vejico -- če odpirate preglednico V Excelu, bodite pozorni na regionalne nastavitve).

Jure Čuhalev je na podlagi podatkov pripravil tudi grafični pregled načrtovanih stroškov (tim. treemap), iz katerega je mogoče hitro vizualno razbrati kakšen je finančni razrez po ustanovah in delež postavk znotraj posamezne ustanove. Z odtenki zelene barve so prikazani...