AJPES kot najbolj transparentni državni organ javno objavil vse svoje registre

poweroff je 24. feb 2017 ob 13:08 izjavil:

Ja, je lip service. Ampak na eni strani imaš javno izraženo zahvalo, na drugi strani pa copy-paste kazenskega zakonika.

OK, za zasebna podjetja bo to na koncu reševal trg (in GDPR, ki bo nalagal obveščanje javnosti).

Kako bi pa to lahko reševali v javnem sektorju? Verjetno ga bi težko še bolj normirali, ampak nek mehanizem, ki bi spodbujal dobre prakse, bi pa morda lahko obstajal.

AndrejO je 24. feb 2017 ob 14:44 izjavil:

poweroff je 24. feb 2017 ob 13:08 izjavil:

Ja, je lip service. Ampak na eni strani imaš javno izraženo zahvalo, na drugi strani pa copy-paste kazenskega zakonika.

OK, za zasebna podjetja bo to na koncu reševal trg (in GDPR, ki bo nalagal obveščanje javnosti).

Kako bi pa to lahko reševali v javnem sektorju? Verjetno ga bi težko še bolj normirali, ampak nek mehanizem, ki bi spodbujal dobre prakse, bi pa morda lahko obstajal.

Zakaj bi pa bil javni sektor izvzet iz GDPR?
Si morda mislil na tisto "vrana vrani"?

SeMiNeSanja je 24. feb 2017 ob 21:41 izjavil:

AndrejO je 24. feb 2017 ob 14:44 izjavil:

poweroff je 24. feb 2017 ob 13:08 izjavil:

Ja, je lip service. Ampak na eni strani imaš javno izraženo zahvalo, na drugi strani pa copy-paste kazenskega zakonika.

OK, za zasebna podjetja bo to na koncu reševal trg (in GDPR, ki bo nalagal obveščanje javnosti).

Kako bi pa to lahko reševali v javnem sektorju? Verjetno ga bi težko še bolj normirali, ampak nek mehanizem, ki bi spodbujal dobre prakse, bi pa morda lahko obstajal.

Zakaj bi pa bil javni sektor izvzet iz GDPR?
Si morda mislil na tisto "vrana vrani"?

Zasebna podjetja, ki nastopajo na prostem trgu, imajo konkurenco s katero tekmujejo. Ko zacno potrosniki upostevati stevilo tovrstnih incidentov (glede na tuje izkusnje, potrosniki to slej kot prej zacno upostevati), se podjetja prilagodijo in izboljsajo varnost. GDPR poskrbi predvsem za to, da tovrstnih incidentov ni mozno prikrivati, tako kot je to praksa sedaj. Globe so sekundarnega pomena.

V javnem sektorju konkurence ni oz. je omejena. To pomeni, da primarne prisile (beg denarnic) preprosto ni, globe pa so se vedno sekundarne. Torej je potrebno vzpostaviti nek drug mehanizem prisile. Tipicno je to neka dodatno normiranje, ampak sam nisem (vec) preprican, da je to optimalna resitev.

AJPES kot primer. Ker je to agencija, ki na podlagi zakona izvaja javno sluzbo in, ker zakon ne predvideva vec kot ene taksne agencije, jim lahko dol visi za kakrsnekoli izboljsave. Tudi ce jih "prosto po GDPR" usekas z globami, bo to na koncu pomenilo samo dvig cen ali pa zahtevo za vec prispevkov iz proracuna, ker se je nekaj denarja nenacrtovano prelilo od enega organa k drugem organu.

Rešitev je črna lista nesposobnih podjetij in šefov javnih zavodov...

Da ga ne bi kdo slučajno zaposlil ali najel...

Invictus je 27. feb 2017 ob 09:10 izjavil:

Rešitev je črna lista nesposobnih podjetij in šefov javnih zavodov...

Da ga ne bi kdo slučajno zaposlil ali najel...

In rešitve delajo privatvna podjetja- Če ni teh naročnikov ugani kaj bo s privatnimi pojetji :)

Ali so bile v tej bazi tudi številke MasterCard kartic?

Namreč ljudje se pritožujejo, da se jim dogajajo spletni nakupi sredi noči na drugi strani atlantika s karticami, ki jih še nikoli niso uporabili. (dobili zraven računa, pa jih ne uporabljajo, niti niso še nikoli nič plačali z njimi)

Ker če niso prišle od tukaj, potem bo treba malo globje brskat, od kje so številke neuporabljenih kartic prišle.

AndrejO je 25. feb 2017 ob 10:19 izjavil:

SeMiNeSanja je 24. feb 2017 ob 21:41 izjavil:

AndrejO je 24. feb 2017 ob 14:44 izjavil:

poweroff je 24. feb 2017 ob 13:08 izjavil:

Ja, je lip service. Ampak na eni strani imaš javno izraženo zahvalo, na drugi strani pa copy-paste kazenskega zakonika.

OK, za zasebna podjetja bo to na koncu reševal trg (in GDPR, ki bo nalagal obveščanje javnosti).

Kako bi pa to lahko reševali v javnem sektorju? Verjetno ga bi težko še bolj normirali, ampak nek mehanizem, ki bi spodbujal dobre prakse, bi pa morda lahko obstajal.

Zakaj bi pa bil javni sektor izvzet iz GDPR?
Si morda mislil na tisto "vrana vrani"?

Zasebna podjetja, ki nastopajo na prostem trgu, imajo konkurenco s katero tekmujejo. Ko zacno potrosniki upostevati stevilo tovrstnih incidentov (glede na tuje izkusnje, potrosniki to slej kot prej zacno upostevati), se podjetja prilagodijo in izboljsajo varnost. GDPR poskrbi predvsem za to, da tovrstnih incidentov ni mozno prikrivati, tako kot je to praksa sedaj. Globe so sekundarnega pomena.

V javnem sektorju konkurence ni oz. je omejena. To pomeni, da primarne prisile (beg denarnic) preprosto ni, globe pa so se vedno sekundarne. Torej je potrebno vzpostaviti nek drug mehanizem prisile. Tipicno je to neka dodatno normiranje, ampak sam nisem (vec) preprican, da je to optimalna resitev.

AJPES kot primer. Ker je to agencija, ki na podlagi zakona izvaja javno sluzbo in, ker zakon ne predvideva vec kot ene taksne agencije, jim lahko dol visi za kakrsnekoli izboljsave. Tudi ce jih "prosto po GDPR" usekas z globami, bo to na koncu pomenilo samo dvig cen ali pa zahtevo za vec prispevkov iz proracuna, ker se je nekaj denarja nenacrtovano prelilo od enega organa k drugem organu.

Nesmisel. Konkurenca je nepomembna, saj enak postopek pričakujem tudi v primeru monopola. To, da se sredstva prelivajo iz enega, ni razlog, da bi bil JS izvzet. A je res konc sveta, če se (najbolj) neodgovorne odpusti?

Štekam, ja. V bistvu je šlo za nesporazum. Zbegal me je citat.


Koliko znaša globa za podjetje? In koliko za odgovorno osebo, če sploh?

Ze eno krsitek.stek v zp1 je treba pogledat.

AndrejO je 17. sep 2018 ob 18:59 izjavil:

Če nisem česa spregledal je relevanten 2. odst. 27. člen. ZP-1, kar pomeni, da se kazni za prekrške v steku seštejejo, vsota pa potem ne sme preseči dvakratnika najvišje kazni za prekršek.

Torej 2.400 EUR.

Kdor plača v roku 8 dni, plača polovico.

Torej 1.200 EUR.

Nisem tako zelo zgrešil :p


Glede na plačne razrede se mi znesek zdi nekak izvedljiv za poljubno določljivega grešnega kozla v javni upravi. Če večina javnega sektorja deluje po podobnih načelih določanja odgovornosti in rangiranja po plačnih razredih, potem to IMO ni ravno nek hud faktor odvračanja.

Ali sem že kdaj omenil, da so nekoč in nekje obstajali celo neki grešni kozli, ki so se sami javili, ker so se potem z višje ležečimi dogovorili, da so mesec ali dva kasneje dobili bonus za zasluge za narod, ki je po nekem čudnem naključju zelo natančno sovpadal z izrečenimi in plačanimi globami?

Člen si žeprav našel, manjkala ti je tale alineja iz 17. člena ZP-1
- za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in za odgovorno osebo v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 10.000 eurov.

Če so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.