Dve domačiji - dve težavi....

Pozdravljeni. S partnerko imava eno čudno in zalostno težavo hkrati. Oba sva ostala sama na svojih domačijah s starši. Njen brat si je že pred leti ustvaril dom in družuino... enako moj brat.

Zadnje tri leta sva živela pri partnerko pri njenih imava tudi 4 letnega in 2 letnega otroka.3 je na poti... Vmes pa sva bila veliko pri mojih...ko je bilo delo in tudi drugače. Razdalja ni velika.. 8 km

Rada bi se poroćila in sedaj si oboji starši želijo da sva pri njih. Da bi predali "grund". Pri obeh so super odnosi.
Seveda moja želi biti doma, ker noče da propade domačija.....isto seveda jaz.
In imava težavo s katero je zelo težko živet ker ni pametne rešitve.


Pozna kdo kak podoben primer?

Pa to so "sladki" problemi. Boljše 2 doma kot nobeden
Enostavno gresta tja kjer vama je lepše. Živita svoje življenje, ne kot narekujejo starši. Za drugo domačijo lahko poiščeta nekoga, ki bo tam živel in skrbel za zemljo, dokler vajini otroci ne odrastejo. Ko se to zgodi, bote meli še premalo zemlje.

Ja, ko starši zapustijo svet, bodo otroc že pravih let. Predvidevam, da so parcele itak razdrobljene med obema domačijama, pa še majhne po vrhu, tako da obdelovti obe najbrž ni tak velik problem. Mogoče še kakšna komasacija ali menjava s sosedi? Na obisk pa prideš mimogrede, ko pokosiš travnik.

Terminathor je 14. sep 2016 ob 08:52 izjavil:

In imava težavo s katero je zelo težko živet ker ni pametne rešitve.

Je kar enostavno, pri obeh domačijah rečeš, naj vama takoj prepišejo celo zadevo z izročilno pogodbo (podpišejo jo tudi bratje/sestre in kasneje ne morejo zahtevati deležev).

Tja potem mirno vlagaš svoj znoj in denar. Ne pa da po smrti staršev pritečejo vsi nazaj in zahtevajo lepe zazidljive parcele in nujne deleže.

Kakor obračaš, eno od teh dveh domačij bo treba nekoč prodati.

Četudi vržeta kovanec in gresta živet k enim ali drugim, bo treba po smrti staršev odplačati bratu 50% hiše v kateri bosta živela (v kakor bo dedoval).


Jaz bi osebno izbral tisto, ki ima boljše ceste povezave, večje zemljišče oz. je bolj obnovljena in se vanjo vselil. Če se še vedno ne moreta odločit pa mečita kovanec. K drugi družini pa lahko še vedno hodita pomagat, ko je sezona del. Ravno tako lahko brat z družino pride pomagat.

Pojdita stran. Četudi se razumete najbolje na svetu. Ni stvari, ki bi odtehtala imeti svoj mir. Četudi samo par km stran.
Torej bajto nekje vmes. Pomagata lahko še vedno na obeh posestvih. Aleluja.

Machete je 14. sep 2016 ob 09:32 izjavil:

Pojdita stran. Četudi se razumete najbolje na svetu. Ni stvari, ki bi odtehtala imeti svoj mir. Četudi samo par km stran.
Torej bajto nekje vmes. Pomagata lahko še vedno na obeh posestvih. Aleluja.

Pa si predstavljaš, da si jima (če ga upoštevata) s temle nasvetom ravno zapravil recimo nekje 150 000- 200 000€. Sam zato, da bosta se preselila par km stran (glede na to, da nimaš(nimamo) pojma kako dobro se dejansko razumeta s starši.

Sam tolk, da bosta res na ziher. 200 000€.

Daj ta stare na eno kmetijo, vidva pa bodita na drugi.

Bo še najbolje, če se dobro razumejo...

Še najbolje na svoje druga možnost pa je, da se kmetiji združita k tisti, kjer so bolj ugodni pogoji za to dejavnost.

Ja...se tudi meni zdi tako najbolje..

Hvala

Kar je pomembno, da se ne odločiš v trenutku, ampak dobro premisliš zadevo. Tudi, da se dogovoriš z vsemi deležniki (starši, bratje, boljša polovica).

Ne vem kako velike domacije imate. Sam ocitno oddaljenost ni problem. Mogoce pa lahko obe obdrzita pri zivljenju?

Najprej je treba zadeve razčistit, predno vlagaš čas, voljo in denar!

Na obeh kmetijah sta po dva dediča. Potrebno se je na vsaki kmetiji posebej vsest, dediči, starši in se pogovorit, kaj bi tisti otrok, ki je šel stran od hiše rad prejel od dediščine in koliko je pripravljen vzdrževat starše, ko sami ne bodo mogli več. To ti bo potem že dalo sliko, na kateri strani se ti splača nadaljevat kmetijo z manj problemi. Zavedaj se, da tisti, ki kmetijo prevzame ponavadi nima dovolj sredstev za popolno izplačilo bratov ali sester, zato zelo verjetno prevzame tudi skrb za starše v zameno za večji delež. To lahko pomeni, da bosta z ženo v nekem trenutku lahko skrbela za 4 starostnike, kar lahko postane blazno suženjsko opravilo, brez še ostalih kmetijskih del. Po drugi strani v slučaju, da bodo vsi 4 potrebovali oskrbo, padejo stroški oskrbe oz. doma na vaju, kar ti hitro pobere vse prihodke.

Vztrajaj, da se stvari uredijo PREDNO se odločita in začneta gradit. Na žalost se ljudje o dediščini predčasno ne želijo pogovarjat in zelo verjetno je, da te bo kdo od staršev ali bratov gledal postrani, ampak verjemi, nikoli ne boste zadev dorekli tako enostavno kot sedaj. Kot je že nekdo omenil, brat ti bo v zameno za skrb za starše danes še pripravljen odstopit ves ali del svojega deleža, njegovi otroci čez 30 let na sodišču pa se zagotovo ne bodo odrekli nobeni parceli!

Na kmetijo glej kot na podjetje. Dve kmetiji, razdalja 8km, tega ne bi smelo biti problem združit v eno enoto, vprašanje pa je, če gre tu za pridobitno dejavnost, ali pa na obeh straneh kmetija deluje, ker je tako že od vedno, pod črto pa gre potem denar iz penziona v kmetijo in ne obratno.

Majhne domačije naslednje generacije ne bodo preživele.

V prihodnosti bodo majhne kmetije propadale. Takrat boš želel bit v situaciji, ko boš lahko ti prevzel še zemljo propadlih sosedov in ne obratno.
Zato moraš na to gledat kot na business in obe kmetiji združit ter upravljat kot eno.

Moj nasvet, najprej uredi papirje (kot je že nekdo predlagal, da si popolni lastnik), če ti uspe to samo na eni kmetiji že imaš odgovor katero prevzeti, če ti uspe na obeh potem je pa malenkost bolj zakomplicirano. Sam bi izbral tisto z boljšo infrastrukturo (razmišlaj da boš v prihodnosti verjetno potreboval več prostora, nov hlev in podobne stvari), na drugi kmetiji pa imaš le njive/travnike in pridelke voziš na prvo, 8 km s sodobnimi traktorji (60 km/h) ni nobena razdalja.

On govori o izročilni, ne darilni pogodbi. Nehaj bluzit...

Jaz bi na njegovem mestu naredil na obeh kmetijah izročilno pogodbo. 8 km ni tako daleč.

bbbbbb2015 je 14. sep 2016 ob 21:04 izjavil:

Furbo je 14. sep 2016 ob 09:26 izjavil:

Terminathor je 14. sep 2016 ob 08:52 izjavil:

In imava težavo s katero je zelo težko živet ker ni pametne rešitve.

Je kar enostavno, pri obeh domačijah rečeš, naj vama takoj prepišejo celo zadevo z izročilno pogodbo (podpišejo jo tudi bratje/sestre in kasneje ne morejo zahtevati deležev).

Tja potem mirno vlagaš svoj znoj in denar. Ne pa da po smrti staršev pritečejo vsi nazaj in zahtevajo lepe zazidljive parcele in nujne deleže.

Vidi se, da glih nimaš nekega pojma.

Kot prvo, vsaka darilna pogodba se lahko na sodišču izpodbija, še posebej ob dediščini. Če kdo od potencialnih dedičev kaj podpiše, niti ne vpliva na izpodbojnost.
Kot drugo, znati gospodariti je nekaj, kar se je treba naučiti. Tudi jaz ne bom ničesar odnesel v grob. A osebno bom (na željo kogarkoli) prepisal na otroke premoženje takrat, ko bodo 5 let zaporedoma pokazali, da znajo dobro gospodariti. Zafrčka se hitro kaj.

Kot tretje, moja osebna izkušnja z obojimi starši je, da dokler so starši še čili, so še prijazni, vsi te vabijo.

Vsaj pri naši hiši pa sva se z ženo odločila da po 15 letih življenja pod skupno streho kupiva hišo. Preprosto povedano, moja žena ni bila nikoli gospodarica na najinem skupnem premoženju. Zdaj imava lastno hišo in lahko dela, kar če, brez da bi poslušala prijazne in manj prijazne nasvete njene mame.

Namreč, starši živijo v drugem, penzioniranem svetu. Njim se zdi čudno, da ko ob petih vstaneš, zrihtaš otroke do 6:30 v vrtec, ob 7h ujameš službo, ob 15h greš po otroke, kosilo in še kupit kaj. Ura je 18h in tašča je menila, da je idealen čas za kositi travo. Moje žena je komaj stala pokonci, jaz pa sem prišel iz službene poti. Nobeden ni imel moči, da zdaj greva še kosit. Pa to še i vse. Tašča si je omislila tudi vrt, prostovoljec za kopanje pa sem bil jaz.

Skratka, lastna nepremičnina je neprecenljiva.

Kot prvo, govoril sem o izročilni pogodbi. Velika razlika, ki razveljavi vse tvoje klobasanje glede te točke.

Kot drugo, kako bo nekdo gospodaril, dokler ti izigravaš šefa? Če nekoga dobro vzgojiš in vse naučiš, mu moraš tudi zaupati.

Kot tretje, to kar ti govoriš pod to točko, nima veze s temo.

Rešitev je da se zgradi hiša nekje vmes. TUdi sam sem menjenja da prijaznost v nedogled ne bo šla. Verjetno vsi vemo kam pes taco moli.
Ko je človek starejši, postane muhast. Toliko.

Pa tudi da v španoviji še pes crkne .

Tudi ce si zgradita hiso na vmesni lokaciji, ali gresta v stanovanje. Bosta se vedno morala pomagati na dveh kmetijah. Ki bosta do smrti oz. do izselitve starsev v dom upokojencev gazdi. Ne mores starejsih ljudi prepricati v svoj prav, oni so delali dobro zadnjih 20-50let, jih ne bos premaknil.

Mogoce opcija je kaksen vikend, kjer sta lahko na zcetku vidva, ali pa kasneje starsi po eni strani. Zemljo lahko obdelujes tudi z druge kmetije, ce prometne povezave omogocajo (v kaksnem Podlehniku, kjer poleti ni mogoc prehod na drugo stran ceste). Ali bi ena kmetija omogocala, da se odda vsaj bivanjski del, ali pa kot celota?

Kakorkoli nekdo bo zameril, da ni bil izbran in niso nadaljevali z gruntom. Je pa vec problemov v Sloveniji, kjer ni nikogar,ki bi prevzel kmetijo oz. so ti samski v 40,50ih.

Terminathor je 14. sep 2016 ob 08:52 izjavil:

Pozdravljeni. S partnerko imava eno čudno in zalostno težavo hkrati. Oba sva ostala sama na svojih domačijah s starši. Njen brat si je že pred leti ustvaril dom in družuino... enako moj brat.

Zadnje tri leta sva živela pri partnerko pri njenih imava tudi 4 letnega in 2 letnega otroka.3 je na poti... Vmes pa sva bila veliko pri mojih...ko je bilo delo in tudi drugače. Razdalja ni velika.. 8 km

Rada bi se poroćila in sedaj si oboji starši želijo da sva pri njih. Da bi predali "grund". Pri obeh so super odnosi.
Seveda moja želi biti doma, ker noče da propade domačija.....isto seveda jaz.
In imava težavo s katero je zelo težko živet ker ni pametne rešitve.


Pozna kdo kak podoben primer?

To sploh ni tak problem, kot ga ti vidiš.
8 km razdalja sploh ni neka huda stvar (kolega ima vezo na 200km).
Pa tudi glede kmetijstva, če misliš to delat naprej ni noben problem.
Vzameš tam, kjer so zadeve v boljšem stanju, kjer so boljši pogoji in delaš na tistem. Obdelovalne površine lahko koristiš oboje (poznam tudi kmete ki imajo njive in travnike oddaljene preko 20km od domačije), kar pa se tiše gospodarskega poslopja, pa ga lahko daš tudi v najem ali pa notri kako drugo zadevo/dejavnost, ali pa enostavno kot skladišče za krmo, ...
Lej možnosti je ogromno, in je vse skupaj prej prednost kot problem.

8 kilometrov? Daj ne seri

tikitoki - Po logiki, lažje živijo skupaj štirje približno enake starosti, kot pa stari in mladi. Če je prištimano za mlade, ločeno stanovanje, komot to uporabljata zetova ali snahina starša, samo dogovorit se je potrebno. Poleg idealne starosti, tudi vedo kaj drugi potrebujejo, kar z mladimi ni nujno samo po sebi umevno, po vsej verjetnosti uporabljajo usluge istega zdravnika, banko, odvetnika,...... po nakupih gre lahko eden in bo prinesel vse prav, če so v penziji imajo tudi aktivnosti približno podobne, samo, če so sposobni presečt misel, da gredo v drug dom, je lahko taka povezava idealna.

Kolegica je imela podoben problem in rešili so ga na podoben način. Vam povem, da je starim bolj luštno, kot mladim, za pomoč ju ne kliče samo ostareli par, temveč dva para, vsak svojega otroka in ni šans, da ne prideta in naredita tisto, kar so se dogovorili starši. Tudi nobene slabe volje med mladima ni, saj morata oba pomagat vsem štirim in ni tistega - k tvojim gremo, naše pa zanemarjamo.

V glavnem nobenega problema, tudi če kakšen od njih zboli, ni problem otroško varstvo, saj je ena babica in en dedek vedno na voljo.

Vse je v glavah in pogovoru. Je pa taka rešitev idealna, če se mladi par ne more odločit za eno žrtev.