» »

Telesno poškodovani in sočasno neživljenjsko ogroženi so na urgencah prepozno oskrbljeni !!

Telesno poškodovani in sočasno neživljenjsko ogroženi so na urgencah prepozno oskrbljeni !!

Temo vidijo: vsi

dejanslo ::

Delil bom mnenje le glede tistega o slovenščini.

Menim, da so posti v smislu "Joj, pa tako bi lahko bil dober, če bi mu le slovenščina šla," po eni strani ujčkanje, česar študentu, ki bi tekom faksa moral pregurati mnogo mnogo več vsebine in piflarije, ki ga ne bi niti najmanj zanimala, ne gre privoščiti, po drugi strani absurd, ker se od zdravnikov le pričakuje splošna razgledanost, FUNKCIONALNA PISMENOST in tekoča slovenščina, znanje katere nekaterim tako zelo (upravičeno ali ne) očitamo (UKC-MB anestezija nedavno?).
Slovenščina je pomembna in, če je kljub nezanimanju nisi sposoben spacati za 4, pol mogoče nisi pravi.

Glede triaže pa si bom ustvaril mnenje, ko zalaufa UC v MB in bom videl s prve roke.
There`s More Than One Way To Do It

kunigunda ::

Nekje 8x letos, 3 otroci, 2x travma, ostalo bolezensko...

Pithlit ::

Hvala... pol se najini definiciji še kar ujemata.
Life is as complicated as we make it...

Pithlit ::

dejanslo je izjavil:

splošna razgledanost, FUNKCIONALNA PISMENOST in tekoča slovenščina

Splošna razgledanost niti ne. Od zdravnika pač pričakujem da me ozdravi... njegovo ali njeno mnenje o situaciji v Turčiji, Siriji ali o kolonizaciji Marsa me ne zanima preveč.

Funkcionalna pismenost in tekoča slovenščina z maturo nimata prav dosti. Boli mene a je moj dohtar bral Cankarja ali ne (ampak mature pa mogoče ni opravil z zadostno odliko ravno zaradi nezainteresiranosti v leposlovje).

Da se vrnem k Martinezu... jaz sem ziher da se niti približno ni ukvarjal z leposlovjem v slovenščini. Pa je bil kljub temu fantastičen zdravnik. Čudno, ane? Pa tekoče je obvladal slovenščino. In bil funkcionalno pismen.

Dejstvo je da matura ne pove čisto nič o tem kdo je dober za kaj. Le odpira vrata nekaterim (ki so mogoče ravno dovolj dobri v vsem) pa zapira nekaterim (ki so mogoče ve nečem slabi, v drugem pa izvrstni). Od keramičarja tudi ne pričakujem traktata o slovenski literaturi... pričakujem pa fajn položene ploščice.
Life is as complicated as we make it...

aerie ::

Skratka... ko je zdravnik mrtev je fantastičen. Za časa življenja je večina dobrih, nekaj jih je slabih in nekaj odličnih.

darkolord ::

Pithlit je izjavil:

Dejstvo je da matura ne pove čisto nič o tem kdo je dober za kaj. Le odpira vrata nekaterim (ki so mogoče ravno dovolj dobri v vsem) pa zapira nekaterim (ki so mogoče ve nečem slabi, v drugem pa izvrstni). Od keramičarja tudi ne pričakujem traktata o slovenski literaturi... pričakujem pa fajn položene ploščice.
Ne vem, kaj točno te moti. Kandidatov je dovolj, da lahko pač izberejo boljše. Mogoče niso najbolj primerni, je pa velika večina očitno čisto dovolj primernih.

Pa, če smo čisto iskreni:
- v medicini je zelo zelo veliko piflarije
- slovenski in tuji jezik rabiš, ker je ogromno literature, ki jo je treba predelati
- matematiko rabiš, da lahko interpretiraš rezultate
- za biologijo in kemijo pa ni treba razlagati

Ne vidim, kje je - sploh za medicino - splošna matura tako nefer, da bi to bil nek hud sistemski problem. Al pa dejmo tko rečt, sprejemc traja 4 leta.

Ko je pri nas monter plinske peči zadevo priklopil narobe, smo ga vprašali, če ne piše v navodilih, kako se stvar priklopi. Pa je rekel, da so v angleščini. "A ne znaš angleško?" "Hja, če bi znal angleško, ne bi delal tega."

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

jernejl ::

Dejstvo je da matura ne pove čisto nič o tem kdo je dober za kaj.

Ja, sprejemni izpiti bi pa _res_ izbrali najprimernejše.

Robert Lešnik, Chief exterior designer pri Mercedesu, trikrat zavrnjen na sprejemcih ALU
Po treh neuspešnih poizkusih, da bi se vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, se je uspešno vpisal na Visoko tehniško šolo v Pforzheimu, Nemčija. Obvezno prakso je opravljal pri Volkswagnu, kjer so mu ponudili štipendijo, čez čas pa tudi redno zaposlitev. Leta 2005 se je z ženo začasno preselil v Kalifornijo. Aprila 2007 se je zaposlil pri Kii Motors, katero je zapustil septembra leta 2009 in presedlal h Mercedes-Benz. Trenutno živi in dela v Stuttgartu.[1]

Leta 2006 je prejel nagrado Oblikovalec leta 2006, nagrado, ki jo podeljuje strokovna žirija prireditve Mesec oblikovanja

vir: Robert Le%C5%A1nik @ Wikipedia

Pithlit ::

darkolord je izjavil:

Ne vem, kaj točno te moti.

Smo že parkrat zapisali. Uravnilovka ki ni primerna za vpis na določene fakse.

darkolord je izjavil:

Kandidatov je dovolj, da lahko pač izberejo boljše.

Ja ne... dokler lahko izbirajo samo med 'zlatimi maturanti'. Skozi prste jim pa medtem polzijo drugi, ki bi bili mogoče veliko bolj primerni, pa niti šanse nimajo ker jih nek Cankar jebe.

darkolord je izjavil:

Ne vidim, kje je - sploh za medicino - splošna matura tako nefer, da bi to bil nek hud sistemski problem.

Zato ker bo nekdo ki mu leposlovje dela probleme (strokovna literatura pa ne) pač prikrajšan v primerjavi z unim ki cele dneve preživi na kavču z nosom v Erotiki (strokovne literature pa ne prebavlja).

Saj vem da je marsikomu nepojmljivo da nekdo raje bere 250 strani dolgo raziskavo o raku na anusu, kot pa Wheel Of Time. Po možnosti je raziskava v neki angleščini, Wheel of Time pa slovenščini.

aerie je izjavil:

Skratka... ko je zdravnik mrtev je fantastičen.

Tolk o funkcionalni pismenosti.
Life is as complicated as we make it...

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Pithlit ()

darkolord ::

Pithlit je izjavil:

Ja ne... dokler lahko izbirajo samo med 'zlatimi maturanti'. Skozi prste jim pa medtem polzijo drugi, ki bi bili mogoče veliko bolj primerni, pa niti šanse nimajo ker jih nek Cankar jebe.
Se mi zdi, da vseskozi iščeš rešitev za problem, ki ga sploh ni.

Po čem sklepaš, da so trenutni študentje premalo primerni za ta študij in da je potreba po tem, da se najde "veliko bolj primerne"?

Pithlit ::

Po operacijah krčnih žil.
Life is as complicated as we make it...

darkolord ::

Aha, kakšna je pa velikost tega vzorca, na podlagi katerega bi kar zamenjala vpisni sistem?

In sprejemci so seveda 100% učinkoviti? Poiščejo le smetano v primernosti za posamezen študij?

buttplugs ::

Malajlo je izjavil:

80% primerov je takih, ki zasedejo 20% cajta. In tisti minorni delež barv z nižjo valovno dolžino pač 80% cajta. Takle mamo povsod. Urgenca ni nobena izjema.
Nekateri vseeno mislite, da bi bili ljudje bolj zadovoljni, če bi nenujne primere prej obravnavali, češ, pa vrsta ne bo tako dolga. (saj ne, da tudi sam ne pomislilm kdaj na kaj takega, ko grem k dohtarju zaradi bolelega grla, ker gre lahko za bakterijsko in ne virusno okužbo in bi mi morebiti teden antibiotikov naredil naslednje tedne bolj znosne).

Rešitev je v tem, da obiskuješ manj obiskane zdravnike v času, ko ni pacientov.

xmetallic ::

darkolord je izjavil:



Pa, če smo čisto iskreni:
- v medicini je zelo zelo veliko piflarije
- slovenski in tuji jezik rabiš, ker je ogromno literature, ki jo je treba predelati
- matematiko rabiš, da lahko interpretiraš rezultate
- za biologijo in kemijo pa ni treba razlagati

Ne vidim, kje je - sploh za medicino - splošna matura tako nefer, da bi to bil nek hud sistemski problem. Al pa dejmo tko rečt, sprejemc traja 4 leta.

Ko je pri nas monter plinske peči zadevo priklopil narobe, smo ga vprašali, če ne piše v navodilih, kako se stvar priklopi. Pa je rekel, da so v angleščini. "A ne znaš angleško?" "Hja, če bi znal angleško, ne bi delal tega."

V medicini je večina literature v angleščini. V IT ravno tako slovenščine skoraj da ne potrebuješ. Redko kdaj dobim v roke slovensko literaturo. Poezijo že dobiš, programiranje v C++ bolj težko.

Da bi lahko predelal slovensko/angleško literaturo je dovolj poznavanje jezika - branje in pisanje. To vsak ki je zdelal osnovno šolo zna. Poznavanje pisateljev in pesnikov, ter SS skladnje zagotovo ne bosta pripomogli k boljšemu razumevanju knjige o nevrološki anamnezi.

To lahko apliciramo na angleščino kjer je ravno tako poezija in pisanje eseja. Nekdo lahko obvlada angleščino pa ga poezija ne zanima. Poznam osebo, ki se je priselila iz angleško govoreče države in angleščino obvlada v nulo. Ampak na maturi je ta oseba šla na osnovni nivo zato ker se ji zdi poezija "kr neki" (poezija je na višjem nivoju) in se ji ni ljubilo pisat eseja.

Namesto da se preverja poznavanje jezika kot takega se na maturi preverja kdo se bolje napifla 150 pisateljev in kdo bolje napiše esej na tematiko pravljičnih bitij.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: xmetallic ()

darkolord ::

Ne gre samo za branje, ampak tudi pisanje. Strokovna literatura se ne napiše sama. Tisti, ki ne znajo napisati koherentnega eseja, ne bodo znali napisati niti koherentnega strokovnega članka ali knjige. In kljub temu, da je velik del strokovne literature sama sebi namen, je tisti preostanek velikokrat ključen za napredek na posameznem strokovnem področju.

Imam občutek, da so nekateri prav proti pismenim zdravnikom.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

xmetallic ::

darkolord je izjavil:

Ne gre samo za branje, ampak tudi pisanje. Strokovna literatura se ne napiše sama. Tisti, ki ne znajo napisati koherentnega eseja, ne bodo znali napisati niti koherentnega strokovnega članka ali knjige. In kljub temu, da je velik del strokovne literature sama sebi namen, je tisti preostanek velikokrat ključen za napredek na posameznem strokovnem področju.


Neumnost. Pisanje poezije != pisanje strokovnega članka. Tukaj prav pride poznavanje slovnice in ne poezije. Itak večina najprej članek da lektorju preden ga objavi.

bluefish ::

Pisanje strokovnega članka zahteva kaj več kot le poznavanje slovnice. Če človek ni sposoben spisati ubogega eseja in v njem podati bistva prebranega, je utopično pričakovati, da bo spisal vsebinsko kvaliteten članek.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

xmetallic ::

bluefish je izjavil:

Pisanje strokovnega članka zahteva kaj več kot le poznavanje slovnice.

Področje o katerem se piše seveda. Zagotovo ne pravljična poezija in metafore. V strokovnih člankih zadeve nise zapisane v metaforah da bi jih bralec moral "dešifrirat" in ugibat kaj je pisatelj s tem mislil tako kot je to praksa pri poeziji.

bluefish je izjavil:

Pisanje strokovnega članka zahteva kaj več kot le poznavanje slovnice. Če človek ni sposoben spisati ubogega eseja in v njem podati bistva prebranega, je utopično pričakovati, da bo spisal vsebinsko kvaliteten članek.


Dešifriranje metafor? Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti. In zdej nej bralec dešifrira kaj hudiča je pisatelj s tem mislil povedat? Mogoče sonce, potok? Skratka nobene veze s strokovno literaturo kjer se takih zadev pač ne gredo. Tam mora biti jasno napisano o katerem genu je govora, ne pa zašifrirano v neke metafore ki si jih vsak na svoj način interpretira.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: xmetallic ()

Pithlit ::

darkolord je izjavil:

Ne gre samo za branje, ampak tudi pisanje. Strokovna literatura se ne napiše sama. Tisti, ki ne znajo napisati koherentnega eseja, ne bodo znali napisati niti koherentnega strokovnega članka ali knjige.

Heh. Večina se jih piše v angleščini. Ker se jih tudi objavlja v angleških revijah. Kaj ti bo slovenščina (leposlovje)?

xmetallic je izjavil:

Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti.

Si kdo predstavlja strokovno literaturo v tem stilu? Kaj pa recepte?

Še enkrat... kako za boha milega je lahko nekdo, ki nima blage veze o leposlovju v slovenščini (še manj pa o raznih Cankarjih pa Gregorčičih), dober zdravnik? Imposibruuuuu!!!! Ali ipak... jih imamo precej 'uvoženih'... ki svoj posel obvladajo izvrstno, kljub temu da niso imeli enega samega 'semestra' slovenščine. Zakaj je torej treba slovenske (bodoče) dohtarje s tem posiljevat oz. s tem celo pogojevat vpis na faks?
Life is as complicated as we make it...

jype ::

Pithlit> Kaj ti bo slovenščina (leposlovje)?

Brez slovenščine in leposlovja imaš bistveno oteženo komunikacijo s slovenskimi pacienti, ker ti brez jezikovnega in kulturnega konteksta manjka več kot polovica vsega, kar ti človek med pogovorom pripoveduje.

Pithlit> jih imamo precej 'uvoženih'... ki svoj posel obvladajo izvrstno

Kaj, natanko, pa je njihov posel?

Kirurgi se ne pogovarjajo s pacienti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

buttplugs ::

Pithlit je izjavil:


Si kdo predstavlja strokovno literaturo v tem stilu? Kaj pa recepte?

Njih neizvaljenih prelomimo na dvoje delov, katerih sočnega damo v prelepo plastično zajetje, manjprožnega pa v drugo, višjo, kot zrak pregledno zajetje.
Bulšil lajk diz?

jype je izjavil:

Pithlit> Kaj ti bo slovenščina (leposlovje)?

Brez slovenščine in leposlovja imaš bistveno oteženo komunikacijo s slovenskimi pacienti, ker ti brez jezikovnega in kulturnega konteksta manjka več kot polovica vsega, kar ti človek med pogovorom pripoveduje.

Pithlit> jih imamo precej 'uvoženih'... ki svoj posel obvladajo izvrstno

Kaj, natanko, pa je njihov posel?

Kirurgi se ne pogovarjajo s pacienti.

Slovenščina in nje leposlovje ti pride do izraza samo z malim procentem ljudi. V Sloveniji nihče, absolutno nihče ne govori Hoch Slowenisch. Tale Visoka Ljubljanščina je samo najbližji skupni imenovalec za sporazumevanje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: buttplugs ()

darkolord ::

Pithlit je izjavil:

Heh. Večina se jih piše v angleščini. Ker se jih tudi objavlja v angleških revijah. Kaj ti bo slovenščina (leposlovje)?
Struktura je enaka pri slovenskih esejih in angleških člankih. Pri obeh je treba koherentno (povezano) zastaviti temo oz. problem, predstaviti pot do rezultatov in rezultate in zadevo kratko in jedrnato povzeti.

In ja, ogromno, OGROMNO člankov se zavrne, ker so nekoherentno skropucalo, ki ga je treba potem popravljati, da dobi neko normalno in razumljivo obliko.

Pithlit je izjavil:

Še enkrat... kako za boha milega je lahko nekdo, ki nima blage veze o leposlovju v slovenščini (še manj pa o raznih Cankarjih pa Gregorčičih), dober zdravnik? Imposibruuuuu!!!! Ali ipak... jih imamo precej 'uvoženih'... ki svoj posel obvladajo izvrstno, kljub temu da niso imeli enega samega 'semestra' slovenščine. Zakaj je torej treba slovenske (bodoče) dohtarje s tem posiljevat oz. s tem celo pogojevat vpis na faks?
Je bilo že večkrat razloženo, ampak očitno razumevanje dela probleme.

Nihče ne pogojuje, da moraš dobro znati slovensko za vpis na MF. Ampak med vsemi, ki se želijo vpisati, pač izberejo tiste z boljšim uspehom. Butasto bi bilo, da jih ne bi.

Sicer pa (kot tudi že omenjeno v tej temi), za vpis na MF uspeh na maturi šteje samo 35%, od česar je slovenščina spet samo 25% maksimalne ocene. Slovenščina na maturi torej prinese 9% točk.

xmetallic ::

jype je izjavil:

Pithlit> Kaj ti bo slovenščina (leposlovje)?

Brez slovenščine in leposlovja imaš bistveno oteženo komunikacijo s slovenskimi pacienti, ker ti brez jezikovnega in kulturnega konteksta manjka več kot polovica vsega, kar ti človek med pogovorom pripoveduje.

Pithlit> jih imamo precej 'uvoženih'... ki svoj posel obvladajo izvrstno

Kaj, natanko, pa je njihov posel?

Kirurgi se ne pogovarjajo s pacienti.

Ampak če želiš postat kirurg moraš obvladat poezijo. Vsaj tako pravi slovenski izobraževalni sistem.

darkolord ::

Kje to piše?

xmetallic ::

darkolord je izjavil:

Kje to piše?

Če imaš slovenščino 2 v 3. in 4. letniku, ne boš odličen. Ker ti slovenščina ne gre boš tudi na maturi dobil slabo 3. Ko vse to sešteješ padeš pod omejitve, se pravi se ne moreš vpisat. Pa čeprav si imel biologijo in kemijo vedno pet. Ampak eseja ne znaš pisat zato ne moreš postati zdravnik. No v Sloveniji. Kdor ima denar bo pač šel v tujino in se izšolal za zdravnika, tam ga ne bodo spraševali če zna v Prešernovi pesmi poiskat metafore.

bluefish ::

Če imaš slovenščino 2, je iskanje metafor verjetno še najmanjši problem. Dajte no s takimi glupimi.

rotenon ::

Največji problem je to, da zdravniki grdo pišejo! Ukinit maturo in naj se gleda priporočilo učiteljic 1. in 2.ga razreda osnovne šole!!!

Pithlit ::

jype je izjavil:

Kirurgi se ne pogovarjajo s pacienti.

Si ti ziher? Ker jaz sem se še z vsakim... pogovarjala namreč. Na dolgo in široko. Precej več kot pa sem se do zdaj (v 40. letih skupaj) z mojim osebnim zdravnikom.

S kom misliš se pogovarjaš ko greš v (kirurško) ambulanto na polikliniko? S kirurgom. Pa ko greš v bilokatero drugo specialistično (kirurško) ambulanto. Ne boš verjel...

Meni so kirurgi še za vsako operacijo lepo vse pojasnili. Odgovorili na vsako vprašanje. Povedali vse pro/contra. Vse komplikacije. Z marsikaterim smo pa tudi o najljubših filmih pa o športu in družini debatiral. Mogoče tudi ne boš verjel da sem se te stvari pogovarjala z mehičanom, italijanom, dvema hrvatoma, srbom... celo rus(inja) se znajde na spisku. A ni čudno da se je z vsemi dalo čisto lepo komunicirat v slovenščini? Pa grem stavit da niso Gregorčiča brali. Ali celo nekih esejev klamfali skupaj. Par slovencev je tudi vmes no, da me ne bo kdo preveč obtoževal.

To da se kirurgi s pacienti ne pogovarjajo je laž.
Life is as complicated as we make it...

Pithlit ::

bluefish je izjavil:

Če imaš slovenščino 2, je iskanje metafor verjetno še najmanjši problem. Dajte no s takimi glupimi.

Če imaš slovenščino 2 ali 5 bi v resnici za študij medicine (ali matematike, ali robotike, ali praktično vsakega naravoslovnega foha...) moralo biti precej irrelevantno.

Za družboslovce je slovenščina precej bolj pomembna.

Posledično je gledanje na skupni uspeh precejšnja bedarija. Tudi uspeh v srednji šoli (ki lahko precej trpi zaradi splošnega nezanimanja za en ali dva predmeta...). Ker tako nekomu, ki sicer hudo peša pri slovenščini in angleščini... je dokaj dober v matematiki... in brilijanten v fiziki... preprečimo študij, recimo, kvantne fizike.

Ja, sem že enkrat omenila da jaz ne govorim le o MF. Sam je hudič ko folk ne bere.
Life is as complicated as we make it...

jype ::

Pithlit> To da se kirurgi s pacienti ne pogovarjajo je laž.

Čudna si. Večina pacientov samo posluša.

Poleg tega očitno tudi kirurgi morajo obvladat slovenščino.

Pithlit ::

Slovenščino ja. Ni problem v tem. Problem je da nekateri trdite da mora narest maturo (s primernim uspehom v predmetu slovenščina, pa seveda primernim uspehom v zadnjih dveh letnikih) in posledično poznat literaturo (tako slovensko, kot slovenske prevode tuje).

Mimogrede, tekoče obvladam (med drugim) govorjeno in pisano italijanščino. Pa nisem ene knjige v italijanščini prebrala. Sem sicer prebrala nekaj strokovne literature (ker me je pač zanimala). Po vaši logiki ni šans da grem za zdravnika v italiji.
Life is as complicated as we make it...

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Pithlit ()

jype ::

Pithlit> Po vaši logiki ni šans da grem za zdravnika v italiji.

Precej malo možnosti imaš, da bi te vzeli za zdravnika, če nisi brala niti Danteja.

thramos ::

Pithlit je izjavil:



Meni so kirurgi še za vsako operacijo lepo vse pojasnili. Odgovorili na vsako vprašanje. Povedali vse pro/contra. Vse komplikacije. Z marsikaterim smo pa tudi o najljubših filmih pa o športu in družini debatiral. Mogoče tudi ne boš verjel da sem se te stvari pogovarjala z mehičanom, italijanom, dvema hrvatoma, srbom... celo rus(inja) se znajde na spisku. A ni čudno da se je z vsemi dalo čisto lepo komunicirat v slovenščini? Pa grem stavit da niso Gregorčiča brali. Ali celo nekih esejev klamfali skupaj.


Zelo verjetno pa so napisali cel kup esejev v kakšnem drugem jeziku in prebrali še več knjig v teh jezikih. Kar jim je dalo dovolj veščin, da znajo pravilno interpretirati znanstvene članke in se tudi v ne maternem jeziku relevantno pogovarjati z Janezom Novakom iz Slovenije.

Pithlit ::

jype je izjavil:

Precej malo možnosti imaš, da bi te vzeli za zdravnika, če nisi brala niti Danteja.

v italijanščini ga nisem, ne. Niti ne vem zakaj bi ga... kot dohtarca. Zato da folku razložim v katerem krogu pekla bojo pristali čez mesec ali dva?
Life is as complicated as we make it...

darkolord ::

Zate pa izgleda, da nas skušaš prepričati, da so dohtarji slabši, če dobro obvladajo materni jezik.

kogledom ::

Pithlit, enostavno nimaš prav.
Nikogar še nisem srečal (pa sem govoril z vsaj 100 medicinci, zelo verjetno pa z dosti več), ki bi pokončanem študiju dejal, da se je na študij medicine mogoče kakorkoli pripraviti.
Zanimanje za medicino nima večjega vpliva na to, da bi tisti tudi končali medicino v večjem odstotku. Medicina je tako široko področje, da te vse enostavno ne more zanimati; še več, zelo verjetno je, da te od vsega zanima zelo ozko področje, vse ostalo pa je "slovenščina".
Tako da prosim nehaj jokati, ker to jokanje o slovenščini enostavno ne vzdrži nobenega argumenta.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kogledom ()

Pithlit ::

darkolord je izjavil:

Zate pa izgleda, da nas skušaš prepričati, da so dohtarji slabši, če dobro obvladajo materni jezik.

Ne. Skušam vas prepričat da überznanje iz predmeta slovenščina za dohtarje ni pomembno. Sem že zapisala. Pa očitno niti tolk niste da bi prebrali ampak mi raje besede pod prste polagate.
Life is as complicated as we make it...

Zgodovina sprememb…

  • predlagal izbris: cjen ()

xmetallic ::

Trdite da brez poznavanja slovenske literature zdravnik ne moreš bit (ker menda ne moreš razumet strokovne literature). Kako potem lahko zdravniki iz tujine delajo pri nas če nikoli niso brali Prešerna? Slovenščina je pomembna do te mere da znaš pisat in brat. Vse ostalo je nakladanje.

PS. Slovenščino sem zelo dobro pisal pa danes ne znam opisat enega pisatelja. V službi in z IT kolegi še nikoli nismo prišli do poezije in debatirali o poeziji, metaforah. Ker to za naše področje ni pomembno. Skratka zapravil sem več deset ur piflanja neumnosti od katerih se danes ne spomnim nobene, pa tudi koristi mi ne. Od končane mature dalje nisem v roke vzel poezije niti enkrat in je nikoli več ne bom. Ker me namišljene zgodbice ne zanimajo. Berem strokovno literaturo z mojega področja.

Še nisem naletel na delodajalca v tujini ki bi me spraševal če znam nemško poezijo. Edino vprašanje povezano z njihovim jezikom je bilo "a znaš nemško".

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: xmetallic ()

dejanslo ::

To je samo bonus. Trdimo, da, če ne znaš razbrati metafor, oz. se jih vsaj napiflati, in naučiti tistih nekaj pisateljev in del za maturo, bodo tudi na faxu težave. Velike. Ker je na faxu, kot je izrecno izpostavil darko, en kup slovenščin.
Seveda poznavanje književnosti nima nič skupnega z medicino. Razen, ko bereš kakšno specialistično literaturo, kjer se tudi, verjeli ali ne, znajde kaj iz leposlovja (seveda ne bistvenega pomena za vsebino, da se ne bo kdo vtaknil). Ali pa, ko ti kak razgledan bolnik navrže kak citat :)
There`s More Than One Way To Do It

Pithlit ::

dejanslo je izjavil:

To je samo bonus. Trdimo, da, če ne znaš razbrati metafor, oz. se jih vsaj napiflati, in naučiti tistih nekaj pisateljev in del za maturo, bodo tudi na faxu težave. Velike. Ker je na faxu, kot je izrecno izpostavil darko, en kup slovenščin.

Aha... torej dejmo jih še na maturi preventivno jebat. Zakaj če pa ni nobene potrebe po tem?
Life is as complicated as we make it...

nevone ::

jype je izjavil:

Pithlit> Po vaši logiki ni šans da grem za zdravnika v italiji.

Precej malo možnosti imaš, da bi te vzeli za zdravnika, če nisi brala niti Danteja.


Dobrega kirurga nihče ne vpraša, če pozna lokalno literaturo. Ali pa jaz ne vem, da ko greš na delo v tujino, da moraš najprej dokazat, da jo poznaš. Tudi pri nas so zaposleni zdravniki od drugod, ki včasih niti jezika ne znajo povsem dobro, kaj šele da bi poznali vso (predpisano) lokalno leposlovje, da bi dokazali, da so dobri zdravniki.

Ne trdim, da znanje jezika ni pomembno, vendar pa mislim, da za neko širšo razgledanost ni nujno brati ravno predpisano leposlovje.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

next3steps ::

Ampak ravno to trdijo vsi ti modri ljudje. Vas povprašam, imate kakšen kredibilen vir, ki razlaga, da je znanje jezika povezano z znanjem kirurgije?

noraguta ::

Pa kaj ima to veze z ljudmi v stiski. Zaqa so pol zdravctven zavarvane plačval. Koga nej frderbaj če čjo žvet tršico za sluvenšno al mesarčka?
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

next3steps ::

Hočejo nam vsiliti mišljenje, da si dober zdravnik lahko samo takrat, kadar znaš dobro slovenščino.
Realnost te zagovornike krepko tepe po hrbtu, ko greš v realni svet in vidiš ogromno dobrih TUJIH zdravnikov, ki delajo v Sloveniji.
Morda pa hočejo prevaliti krivdo za njih neuspešen zdravstveni sistem na tuje zdravnike v Sloveniji.
I guess ljudje umirajo v čakalnih vrstah, ker zdravniki ne obvladajo slovenščine.

nevone ::

predpisano leposlovje


predpisanega leposlovja,

... pardon, se opravičujem :)

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Mare2 ::

next3steps je izjavil:


I guess ljudje umirajo v čakalnih vrstah, ker zdravniki ne obvladajo slovenščine.


Ko sem jaz preštudiral nekaj knjih iz medicine skupaj z mojo, je bilo veliko knjig in strokovne literature v angleščini. Slovenščina ti čisto nič ne pomaga. :)
http://bit.ly/Navodilo123 Podpora za N26 Mastercard za Slovenijo

dejanslo ::

Pithlit, JA, da ne bodo stran vrgli x let svojega življenja in y davkoplačevalaskega denarja, ker bodo sredi študija ugotovili, da pa je to preveč, po tvojih besedah, jebanja za njih. Življenje ni praznik, študij na resnem faxu pa še manj.
To je to. Trikrat je za vsakega dovolj :)
There`s More Than One Way To Do It

Pithlit ::

Mhm... ker zdaj tega noben ne počne? Ker se na sprejemcih sploh ne pokaže kdo ima voljo in kdo ne... Ker, konec koncev... maturo moraš narest če hočeš imet papir da si končal srednjo šolo. Pol pa ker papir že imaš pa greš še mal faks probat, saj nobenemu ne škodi.
Life is as complicated as we make it...

noraguta ::

next3steps je izjavil:

Hočejo nam vsiliti mišljenje, da si dober zdravnik lahko samo takrat, kadar znaš dobro slovenščino.
Realnost te zagovornike krepko tepe po hrbtu, ko greš v realni svet in vidiš ogromno dobrih TUJIH zdravnikov, ki delajo v Sloveniji.
Morda pa hočejo prevaliti krivdo za njih neuspešen zdravstveni sistem na tuje zdravnike v Sloveniji.
I guess ljudje umirajo v čakalnih vrstah, ker zdravniki ne obvladajo slovenščine.

Glej če hodmo v tujino po zdravstveno oskrbo... se ne prepiramo v domačem jeziku.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

darkolord ::

To, da tuji zdravniki lahko sploh ne znajo slovensko je tukaj čisto irelevantno. Da pa niti svojega maternega jezika ne bi znali vsaj povprečno, je pa precej malo verjetno.

thramos ::

Ne gre za znanje o točno določenem jeziku, ampak za veščine, ki jih pridobiš ob poglobljenem študiju katerega koli jezika.

Če bi bile te veščine celotne populacije na zadovoljivem nivoju (da niso kažejo recimo rezultati bralnega razumevanja), bi sprejemci bili bolj relevantni. Do takrat je matura kar dobro sito.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Spremembe za paciente pri naročanju

Oddelek: Problemi človeštva
173625 (2860) Magic1
»

Urgenca ali prostori za izgubljanje časa (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7524646 (22809) Invictus
»

Rad bi prišel na medicino, potrebujem nasvete.

Oddelek: Šola
378537 (6745) lemonaid
»

Čopki in sponke na zdarvstvenih šolah (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
12220077 (17271) Pithlit

Več podobnih tem