Programiranje kot umetnost

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj programiranje v splošnem prepričanju večine ni obravnavano kot umetnost, čeprav ima vse elemente.
Algoritem ... je nekaj višjega in se izraža z implementacijo, na katero lahko gledamo kot na notni zapis. Izvaja se deterministično, in vsakič lahko nekdo zafuša.

Ali pa ljudje pač ne „štekajo.“

Glede na to kako nekateri programirajo, bi res lahko bila umetnost.

d4vid je 13. jun 2016 ob 13:44 izjavil:

Glede na to kako nekateri programirajo, bi res lahko bila umetnost.

Točno to; programiranje je izlitje človekove notranjosti, svoje stiske, svojega hrepenenja. Svojo neuravnovešenost izraza preko programskih jezikov, ki temeljijo na tolmačenju.

čuhalev je 13. jun 2016 ob 13:32 izjavil:

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj programiranje v splošnem prepričanju večine ni obravnavano kot umetnost, čeprav ima vse elemente.
Algoritem ... je nekaj višjega in se izraža z implementacijo, na katero lahko gledamo kot na notni zapis. Izvaja se deterministično, in vsakič lahko nekdo zafuša.

Ali pa ljudje pač ne „štekajo.“

Zakaj?

Zato, ker večina ljudi dela tole:



Nekateri občasno naredijo kaj takšnega in so potem vsi srečni:



Vsi pa se sprenevedamo, da dejansko delamo tole:



Za povzetek: večina programiranja je tako kreativnega, kot prva ograja. Ko jih narediš dovolj, dobiš vsake toliko priliko za narediti kakšno drugo ograjo. Tretjo pa narediš enkrat v življenju, potem jih pa samo še rišeš za druge, da jih naštancajo, ker je tvoj čas preveč dragocen, da ga bi zapravljal z "lopatanjem".

čuhalev je 13. jun 2016 ob 14:57 izjavil:

Torej to pomeni, da se programiranje dovolj ne ceni. Prva ograja je tipičen odraz uporabe knjižnic. Kdor ne dela na logičnem nivoju in deli z zamiki bitov ali pa piše self-modifying code, ne bo nikoli prilezel do tretje ograje.

Kaj je potem bolje reči ,,ustvarjanje algoritmov kot umetnost"?

Najbolje je odrasti in se odločiti, kaj bi rad bil v življenju. Programiranje pač ni umetnost, ker namen programiranja ni ustvarjanje izdelkov z neko eststsko vrednostjo, temveč s funkcionalno vrednostjo. Če želiš biti umetnik, bodi pač umetnik in ustvarjaj umetnine.

Zakaj, o le zakaj, je potrebno ravno pri programerjih večno poslušati jadikovanja o neki "umetnosti". Zakaj matematiki, fiziki, biologi, ... in fscking vse ostale veje znanosti nimajo tega jamra, ampak se ukvarjajo s tem, kar piše na vratih, da je njihovo poslanstvo.

Ali ljudje resnično ne ločite med "kreativnostjo" in "umetnostjo"?

A ti odsotnost zmožnosti povezovanja preko VPN ne vzbudi nobenih čustev?

... Ardunino začetniška solata s šavjem žic je izključno umetnina.

Po mojem skromnem mnenju naj bi umetnost vsebovala dve ključni komponenti:
- estetski vidik
- sporočilni vidik

Se pravi: umetnost mora nekaj sporočati. Če tega nima, npr. če gre samo za lepo narisano risbo brez vsebine, potem to ni umetnost, ampak obrt. Estetski vidik pa določa, kako je to sporočilo podano. Jasno je, da sta oba vidika bolj ali manj subjektivna. Sam v programski kodi ne vidim ničesar takega, kar bi jo enačilo z umetnostjo.

telnet towel.blinkenlights.nl

to je zame art. bolj ASCII, pa vseeno. XD

Lep primer, kako je lahko programska koda umetnost (eden od načinov): http://www.geeks3d.com/20120418/20th-in...

Tisti programerji, ki se imate za umetnike, prosim dostavite svoje izdelke raznim galerijam in muzejem, kamor bi si jih šel z veseljem ogledat (lepi spomini na demo sceno okrog preloma tisočletja).
Vsi ostali, ki izdelujete izdelke, na katere bi se rad občasno zanesel, da delujejo, pa prosim čim dalj od umetnosti in čim bliže industrializaciji. Hvala.

Mavrik je 13. jun 2016 ob 19:21 izjavil:

AndrejO je 13. jun 2016 ob 15:10 izjavil:

Zakaj, o le zakaj, je potrebno ravno pri programerjih večno poslušati jadikovanja o neki "umetnosti". Zakaj matematiki, fiziki, biologi, ... in fscking vse ostale veje znanosti nimajo tega jamra, ampak se ukvarjajo s tem, kar piše na vratih, da je njihovo poslanstvo.

Verjetno predvsem zato ker so fiziki, matematiki, biologi lahko spoštovani, imajo visoke položaje in so dobro plačani med opravljanjem svoje stroke, programerji pa izjemo hitro dosežejo strop pri napredovanju in morajo popolnoma zamenjati svoj poklic v "risanje za druge" ter "igranje mame v podjetju" za to da dosegajo primerljivo stopnjo kariere kot kolegi.

Kateri kolegi to? Zidarji in avtomehaniki? Eni gredo med arhitekte, drugi pa med strojne inženirje, če želijo doseči kaj več.

Saj sem sam zakrivil napako, da sem primerjal programerja z znanstvenikom. Nekako ne igrajo v isti kategoriji in sem dal resnično neumno primerjavo. Se vidi, da imam tudi sam, kot bivši in sedanji programer, še vedno isto deformacijo "grandioznosti" za nekaj, kar je najprej dejansko zgolj obrt.

Kar se tiče plačila, pa bom malo zloben in bom vprašal koliko umetnikov, kulturnikov se danes v Sloveniji preživlja zgolj s svojim umetniškim udejstvovanjem in kako izgleda to preživetje? Če smo že pri opletanju z umetnostjo.

Če pa ciljaš na "kolege" dipl. ing., pa so si za svoje plačilo tudi sami krivi. Če vzamejo čisto karkoli že pride mimo, potem bodo temu primerno tudi plačani. Tudi jaz se lahko po glavi tepem, češ kaj pa delam tako poceni, ampak na koncu dneva ... če mi kaj ni prav, lahko vedno dam odpoved in grem drugam, kjer me bodo plačali več. Ampak potem pa ugotoviš, da je meni podobnih na svetu kot pečka in moje programersko znanje pač ni vredno nič več, kot je.

Kaj sem že hotel povedati? Aja, že vem. To, da z leti počasi spoznaš, da iskati potrditve v drugih ne pelje nikamor. Bodisi odrasteš in najdeš sam svoje veselje pri sebi (in ga več ne iščeš v drugih) ali pa končaš v umobolnici (ker praktično nikogar na svetu ne briga kaj si misliš, da si zaslužiš).

Meni je pa žal za tiste programerje, ki ne vidite v programski kodi "nekaj lepega". Ne pravim, da je vse kar napišeš umetnina, ampak so primeri in izvirne rešitve, ki jim rečeš "vau, kako je pa to nekdo super rešil". Razumem neprogramerje, ki vidi kodo kot kup neprepoznavnih znakov, tak kot pač jaz vidim tiste slike v muzejih.
Pa hvalabogu imamo tud znanstvenike programerje, ki raziskujejo področje in uporabo algoritmov v praksi, ne pa samo masovno producirajo software do končnih uporabnikov. Programiranje ni samo pisanje APIjev za komunikacijo med GUI in podatkovno bazo ter oblikovanje spletnih strani. Je tudi npr. nevro računalništvo, kjer povežeš živčne končice z bionično roko in sprogramiraš postopke, ki se naučijo prepoznavat ukaze in ustrezno premikat roko. Je tudi merjenje EEG valovanja možganov in napovedovanje uporabnikovih odločitev ali razpoznavanje odziva na dražljaje iz okolja. Možnosti za programerje so neskončne in iskanje novih področij, odkrivanje novih zmožnosti tehnologije... če v tem ne vidite lepote, pol ste sfalili poklic na celi črti, ste pač izbrali nekaj kjer se hitro dobi delo in je solidno plačano.

čuhalev je 13. jun 2016 ob 21:56 izjavil:

Posameznik vidi to lepoto šele, ko jo je spodoben dojeti, z drugimi besedami: veliko lažje je peti kot pa programirati.

Isto je s petjem. Če zadaj ni ogromno dela, tudi petje ni lepo. Dobro programirati in dobro peti je izredno težko.

smacker je 13. jun 2016 ob 21:56 izjavil:

Meni je pa žal za tiste programerje, ki ne vidite v programski kodi "nekaj lepega". Ne pravim, da je vse kar napišeš umetnina, ampak so primeri in izvirne rešitve, ki jim rečeš "vau, kako je pa to nekdo super rešil".

Takšen "vau" doživim vedno, ko pogledam E=mc^2, pa temu še vedno ne bom rekel umetnost.

čuhalev je 13. jun 2016 ob 22:02 izjavil:

111111111111 je 13. jun 2016 ob 22:00 izjavil:

Isto je s petjem. Če zadaj ni ogromno dela, tudi petje ni lepo. Dobro programirati in dobro peti je izredno težko.

... poglej delež ljudi, ki se prijavijo na talente za petje. Koliko misliš, da so v povprečju vložili v petje?

Preberi moj post in ga razumi potem pa komentiraj.

Eni mešate "pravila dobrega programiranja", ki bi morala bit samoumevna, s kreativnostjo in unikatnostjo.

Oboje je lahko tut umetnost. Če prevajalec pri prevodu mora prevest besedo, ki je ni v SLO jeziku in najde svoj izraz, ki se potem tudi množično uveljavi, je to pomoje umetnost.
Ima pa programer veliko več svobode kot prevajalec, prevajalec mora ohranit idejo in je omejen z precej ozkimi okvirji, programer pa (seveda ne vedno, včasih delaš po naročilu) lahko ustvarja po svoje, zato ga lahko primerjamo prej s pisateljem kot s prevajalcem.

Ne trosite bedarij, programiranje ni nobena umetnost, po nobeni definiciji.

Tarzan je 14. jun 2016 ob 09:04 izjavil:

Programiranje je tolko umetnost, kot je umetnost prevajanje iz srbohrvaščine v slovenščino. Programer prevaja v jezik računalnikov, koliko dober prevod naredi je vprašanje, ni pa to umetnost.

Prevajanje umetniških besedil je precej kompleksna zadeva in je lahko smatrana tudi kot umetnost. Vsaj pri poeziji so prevajalci velikokrat tudi sami pesniki.

          je 14. jun 2016 ob 10:05 izjavil:

Tarzan je 14. jun 2016 ob 09:04 izjavil:

Programiranje je tolko umetnost, kot je umetnost prevajanje iz srbohrvaščine v slovenščino. Programer prevaja v jezik računalnikov, koliko dober prevod naredi je vprašanje, ni pa to umetnost.

Prevajanje umetniških besedil je precej kompleksna zadeva in je lahko smatrana tudi kot umetnost. Vsaj pri poeziji so prevajalci velikokrat tudi sami pesniki.

Hi, hi. Si pa faca. Prevajanje umetniškega besedila, kjer je cilj narediti izpeljano umenino (umetniški derivat), je "lahko smatrano za umetnost".

Kar črtaj "lahko smatramo". Ustvarjanje novega umetniškega dela, pa četudi na osnovi nekega drugega, je po definiciji umetnost, ker je cilj umetniški izdelek.

Vidim, da smo se razdelili na dva tabora. Tisti, ki umetnost vidimo kot ustvarjanje s ciljem ustvaritve umetniškega dela ter tisti, ki umetnost vidite kot ustvarjanje, ki "zahteva visoko spretnost".

Po prvi definiciji programiranje ni umetnost, kot tudi mešanje betona ni umetnost. Po drugi definiciji pa programiranje seveda je umetnost in dosega enak nivo spoštovanja, kot da dosega zidar, ki z mojstrskim vihtenjem lopate naredi umetniški vtis pri polnjenju mešalca.

smacker je 13. jun 2016 ob 21:56 izjavil:

Meni je pa žal za tiste programerje, ki ne vidite v programski kodi "nekaj lepega".

Še kako drži. Vsaka stvar, ki je zelo dobro narejena - blizu "popolnosti" - je lepa; magari orožje (spitfire), hrana (Napotnikovo sv. pleče) ali dama (Scarlett Johansson). Da to niso umetniška dela, ni omalovaževanje. Stari Platon je ven in ven zagotavljal, da so lepo, dobro in resnično navsezadnje ena in ista reč (oziroma ideja). (Drži pa, da je, četudi sam velik umetnik, umetnost z bolečino zavrgel kot "posnetek posnetka", ker je tako zahteval njegov sistem. Učenec Aristotel se ni strinjal.)

Smurf je 14. jun 2016 ob 09:30 izjavil:

"Kreativen in unikaten morda celo umetniski" programer se meni slisi kot nekaj kar res nebi hotel imeti na firmi.

Slog tvojega zapisa nedvomno potrjuje, da tovrstnega programerja "res nebi hotel imeti na firmi". Tem slabše za "firmo".

Nagradno vprašanje: Je to umetnost ali obrt?

Ne, ne more se vsak zmišljevat kaj pomeni neka beseda. Naj nekdo prilepi eno uradno definicijo umetnosti, po kateri bi lahko bilo to tudi programiranje.

Kot rečeno, vrhunski dosežki so, tako bi rekel gospod Spock, fascinantni. In lepi. Spraviti robotka na komet je čudovito. Ni pa to umetnost. Postalo bi umetnost, če bi v robotka zapakirali še Dragana Živadinova.
Kar se tiče definicije umetnosti, se pa "zahodna misel" - in ni edina - s tem ukvarja že tisočletja. Vsaka filozofija je ekskluzivna, nikoli ne bo (upam) kak uradnik EU določil uradne definicije in standarda.
Je pa pri tem nekaj samoumevnosti. Je Scottov Alien umetnost? Jasno, da je. Kaj pa Rabljeva freska? Spet samoumevno.

Smurf je 14. jun 2016 ob 14:15 izjavil:

Slabse ne vem, ce. Prej bi rekel win-win za obe strani.

Rad priznam, s tem se vsekakor strinjam. Naj srečno plove Firma.