» »

kaj je to sploh programiranj?

kaj je to sploh programiranj?

«
1
2

nekdo_02 ::

Torej mi zna kdo po kmečko razložit kaj je to sploh programiranje?

;-) ::

Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil. Računalniški programi so napisani v izvorni kodi določenega programskega jezika, pri delu pa si programer lahko pomaga z ustreznimi razvojnimi orodji zanj. Snovanje programov vsebuje elemente znanosti, umetnosti, matematike in tehnike.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

NoUse4AName ::

Programiranje je pisanje programov. Program je seznam ukazov ki računalniku pove kaj naj naredi. Torej programiranje je pisanje teh ukazov.

paolo ::

Programiranje je dejansko logično reševanje nekega problema iz realnega sveta. Poteka pa približno tako:

1.) podrobno razumevanje problema
2.) reševanje problema na list papirja - v realnem svetu
3.) prevajanje v programsko kodo nekega programskega jezika

Prva dva dela sta najtežja (za uspešen program), tretji pa je le zgolj stvar izbire.

Tr0n ::

Ce si ne znas tega sam poiskat na internetu, potem si na napacnem forumu.

nevone ::

Programiranje je pisanje navodil kaj naj počnejo posamezni deli računalnika. Ta navodila potem razumejo drugi programi, ki potem spišejo takšne ukaze, ki jih potem razume računalnik.

Lahko pa programiranje imenuješ tudi pisanje recepta za kuhanje kave, ki ga potem razume človek, in skuha kavo.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Looooooka ::

programiranje je zaracunavanje 10 minutnega dela z ceno 40 urnega dela...ob tem moras v pogovoru s stranko v razlagi porabljenega casa uporabiti cim vec besed kot so:
-relacija
-optimizacija
-integracija
.
Ko ti to uspe si...programer.

#000000 ::

Looooka :D To se prakticira povsodt tam kjer "ponavadi stranka nima pojma z kaj sploh gre" pa naj bo to mehanik, šlosar, ipd. največ pa se mi zdi da tole foro 10 min = 40 h uporabljajo na rač. servisih kjer ateji pa mamice prnesejo sinkotovo mašino ki ima v okvari internet :D pol jih pa strižejo kot ovce. LP

Saladin ::

Če si imel matematiko v povprečju 2 ali 3, se sploh ne začet ubadat s tem (ker imam občutek, da se boš).
Trust me, I've been there.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Gandalfar ::

znanje matematike v srednji soli ne igra nobenega faktorja. Se zmeraj lahko znas programirat brez vse tezke matematike

BlueRunner ::

Hmm.... težke matematike v srednji šoli?

Mislim, da je dobro RAZUMEVANJE matematike v sredni šoli nujno za kakršno koli resno ukvarjanje z programiranjem. Razumevanje v moji knjigi ne pomeni, da lahko na pamet računaš odvode. Razumevanje pomeni, da veš kaj je aksiom in kaj je izrek. Razumevanje pomeni, da razumeš kako se z zaporedjem korakov (npr. popolna indukcija) pride do željenega rezultata. Razumevanje pomeni, da veš kako sestavljati že znane aksiome in izreke v nove izreke.

Matematiko v srednji šoli se lahko "naredi" na dva načina. Bodisi za učenjem vseh formul na pamet, kar praviloma prinese dobre ocene, bodisi z razumevanjem kako matematika "deluje" in kako se matematiko "ustvarja", kar pa praviloma prinese slabše ocene. Vsak lahko sam ugane kakšne pa so potem ocene iz matematičnih predmetov na fakultetah. Po eni izmed interpretacij se lahko na postopek programiranja gleda kot na vejo matematike. Tako kot na teorijo grafov, teorijo množic, geometrijo, ...

Tako potem vsa srednješolska matematika za programerja ni pomembna zaradi snovi, ki se jo uči. Pomembna je predvsem zato, ker se preko nje mladi možgani spoznavajo z formalnimi metodami in matematično logiko, ki usmerjajo način analiziranja problemov in strategije reševanja posameznih kategorij problemov. Kot vedno se tukaj izkaže, da so dobri matematiki lahko dobri programerji, slabi matematiki pa le izjemoma. Ne zato, ker bi obstajala vzročna povezava med znanjem matematike in znanjem programiranja, temveč predvsem zato, ker odličnost na obeh področjih izhaja iz identičnih osnov, iz identičnega načina razmišljanja o težavah.

Pomen matematike pri golem programiranju je tako izjemno omejen. Pri samem delu tako programer najbolj izdatno (vede ali pa nevede) uporablja izreke izjavnega računa in Boolove algebre. Vendar pa obstajajo različne veje matematike, ki se ukvarjajo z različnimi problemi, ki se programerjev pogosto dotikajo, čeprav ne neposredno. Teorija grafov, algebra, teorija množic, matematična logika in kombinatorika so vse stvari, ki pomagajo pri načrtovanju in razumevanju že malenkost bolj kompleksnih sistemov. Res pa je, da ravno ta razlika med razumevanjem matematičnih metod, kar je nujno za programerja, in znanjem točno določenih vej matematike, ločuje programerje od načrtovalcev sistemov. To nikakor ne pomeni, da so načrtovalci sistemov večvredna vrsta. To pomeni predvsem to, da se programerji ubadajo z eno domeno problemov, načrtovalci pa z drugo. Za vsako domeno pa so potrebna določena znanja, ki pa so na srečo komplementarna. Komplementarna v smislu tega, da je karierni prehod za programerja velikokrat samo nadgradnja njegovega znanja.

In kaj programiranje sploh je? Odvisno. Če ga gledamo kot poklic, je to prozvodnja računalniških programov. Če ga gledamo kot hobi, je to raziskovanje in eksperimentiranje z računalniki in večjimi sistemi. Če ga gledamo kot izobrazbo, je to zadeva, ki jo lahko opravlja vsakdo, ki razume formalne matematične metode, in, ki jih zna tudi pravilno uporabljati za reševanje problemov. Programiranje je veliko stvari, predvsem pa je to ena izmed človeških intelektualnih dejavnosti. In kot takšna se odgovori in interpretacija skoraj ne razlikujejo od drugih intelektualnih dejavnosti. Bodisi kiparjenja, raziskovanja vesolja, novinarsta in še česa.

Za konec pa še mini test, če si lahko programer: napiši postopek kako lahko po korakih zmnožiš dve 1000 mestni števili. Če ti uspe, je programiranje nekaj, s čemer se lahko ukvarjaš. Vprašaj pa se, če je to tisto s čemer se želiš ukvarjati, kajti vsak intelektualen poklic zahteva celega človeka in programiranje pri temu ni izjema.

Pri mini testu sem pozabil napisati kater programski jezik se lahko uporabi za izdelavo postopka. Za začetnike predlagam programski jezik slovenščina, da pa bo izziv malo večji, pa lahko napišete en program v trpniku, drugega pa v tvorniku. Samo pazite, da ju ne boste mešali.

Looooooka ::

matematka je pomembna v programiranju?
aja zakaj ze?
mogoce ce bos ne vem kaj v assemblerju delu(pa se to ugibam) ampak drgje pa res ne rabs nobene matematike.
ce bos kje meu karkol za racunat z nekimi hudimi matematicnimi funkcijami in postopki lahko lepo vzames knjigo in si pogledas formulo...te ne bo noben ubil.Drgac je pa velik bl pomembno da nisi cisti debil pa da mas saj mal logike pa moznosti razmisljanja izven skatle...that's all.

jype ::

Ne vem zakaj je moderator pobrisal moj post, ampak programiranje _je_ poezija.

Samo da namesto literarne podkovanosti potrebujes matematicno. Brez matematicnih znanj se programirat ne da. Da se klikat z misko sem in tja in doseci da "nekaj dela", ampak to ni programiranje.

WarpedGone ::

Stvar je da nekater enačijo matematiko s seštevanjem, odvodi, integrali in podobnimi orodji. Ampak to so le nekatera orodja, tehnikalije. Programiranje je z matematiko povezano na bistveno nižjem nivoju.
Zbogom in hvala za vse ribe

Monster ::

...se logika je del matematike :D
Ka zaboga...

DavidJ ::

Na splosno receno rabis za programiranje matematicen nacin razmisljanja in resevanja problemov. Ce pa programiras kaksne bolj zahtevne graficne aplikacije, kot so recimo graficni pogoni za igre ali kaksno drugacno graficno aplikacijo, pa vidis, da se vse zacne in konca pri linearni algebri.

Ce me spomin ne vara, je nekdanji Voodoo Banshee cip dozivel razcvet ravno zaradi tega, ker so se stvari lotili dokaj matematicno. Vprasali so se, katere stvari v okolju so uporabniku vidne in izrisali le tiste. Pospesitev, da dol pades. Pa to povsem na strojnem nivoju.

Za programcke tipa "Hello world!" pa bo drzalo da ne rabis bit matematicni genij.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')

BlueRunner ::

@Looooooka:
Čisto si zgrešil poanto. Matematika niso formule. Tudi ne vem, zakaj ljudje mislijo, da je matematika sestavljena samo iz formul. Verjetno zato, ker jim je kakšen nesposoben učitelj matematike v srednji šoli predmet čisto priskutil, ker ga ni znal niti razlagati, kaj šele narediti zanimiv.

Matematika so matematično postopki, pristop do reševanja problema, če sem lahko predrznen, matematika je način razmišljanja. "Mal logike" je dejansko "primeren način dela in razmišljanja", "razmišljanje izven škatle" pa je navadna floskula. Razmišljanje izven škatle ni nič drugega, kot to, da človek ne razmišlja v kontekstu formul in vnaprej pripravljenih postopkov (copy paste kode, brez razumevanja), temveč po potrebi ustvarja lastne formule in postopke (razvoj aplikacije). Razumevanje matematike pa je tukaj nujno potrebno, ker brez nje za dva izraza (postopka) sploh ne znaš povedati zakaj, in, če sploh sta enakovredna.

Monster ::

@BlueRunner - lepo povedano :)
Ka zaboga...

Looooooka ::

BlueRunner ce ti tko pravs....pol bo moj ucitelj matematke koncno lahko vesel da mam rad "matematiko" :D

Gundolf ::

Vse kar računalnik zna je računanje. Čista matematika. Sicer se pri programiranju ponavadi dela na višjem nivoju, ki ti matematiko že lepo obleče v kak bolj 'naraven' jezik ampak to je še vedno le oblečena matematika.

Ampak to še ne pomeni nujno, da če si recimo v srednji šoli slab pri matematiki, boš pa zelo težko programer. Ni nujno, velja pa v večini primerov. Verjetno zato, ker če ti matematike ne razumeš, se ti zdi nezanimiva itd. boš podobno mislil tudi o programiranju.

Če se pa odločaš za it na računalniški fax, potem se pa pripravi na resno dozo resne matematike. Ker, tako kot ste že pred mano rekli, matemtika je način razmišljanja. In programiranje je lažje ko znaš o problemu pravilno razmišljat.

Drugače pa programiranje je znanost, je umetnost in je industrija (ampak ponavadi ne vse troje hkrati ;)).

BlueRunner ::

@Looooooka
Veš, če pri analizi problema razmišljaš na način, kot razmišljajo "tapravi" matematiki, potem si dojel bistvo matematike. Pustimo ob strani, da morda ne znaš vseh formul, kajti res dober profesor bo znal primerno nagraditi razumevanje, saj je to na koncu veliko pomembnejše, kot pa naučeni recepti. Naučeni recepti te bodo spravili skozi maturo, razumevanje te bo pa spravilo skozi življenje.

Poanta razumevanja je ravno v temu, da boš kot programer (na žalost samo v redkih trenutkih) reševal težave, ki jih pred teboj ni rešil še nihče. Uporaba "matematičnega razmišljanja" je za uspeh določilnega pomena, saj boš moral najti že obstoječe gradnike in jih povezati na nov način. Povezati na nov način pa pomeni spoštovanje določenih matematičnih zakonitosti - temu lahko rečeš logika. Na pravilen način zato, ker vsak ve, da 1+1 = 2, pri programiranju pa moraš "izpeljati", da je A x B x C = R, pri čemer so A, B in C trije postopki, ki jih že poznaš, R pa rezultat, ki ga pričakuješ.

[dodo] ::

Ma fora je tud kakšn nivo programiranja znaš, da lahko to dojemaš razliko med matematiko in prog...oz. podobnost...


ker kot programiranje se smatra tudi pisanje html kode v beležko in potem ti dela spletna stran..jupi...znaš programirat brez matematike:)...


tisto pravo programiranje kot je recimo v javi, c-ju itd. pa se bolj pokaže matematična vpletenost:)

sam vseeno se je lažje učiti matematiko v srednjih šolah, kot pa se učiti objektivnega programiranja, ki meni osebno samo dela glavobole, sam je treba zelo veliko časa in veselja do tega, da ti to "razmišlanje" pride v kri...medtem ko matematiko v srednji šoli laho izdelaš z tem d se par prmerov na pamet napiflaš:)

pa tudi drgače niso sami postopki nič kaj posebno nerazumlivi....v sploši matematiki mislim:)....vsaj ne srednješolski

OwcA ::

ce bos kje meu karkol za racunat z nekimi hudimi matematicnimi funkcijami in postopki lahko lepo vzames knjigo in si pogledas formulo.

To seveda velja le kadar je očitno, da imaš opravka z neko formulo (recimo piše v specifikaciji), je pe še ogromno drugih primerov, kjer bi matematiko lahko uporabil, ampak je moraš vsaj toliko poznati, da veš, a) da je to nekdo že rešil b) kam pogledati.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

kopernik ::

Kaj je to programiranje ? Je to umetnost ? Znanost ?

Bral sem dve knjigi na to temo. Software craftsmanship in Software factories. Prva opeva umetniško-obrtniški vidik, druga pa avtomatizacijo. Jaz sem vsekakor na strani avtomatizacije, ker kakšne posebne umetnosti v programiranju pač ne vidim. Nekateri mislijo hitreje, drugi počasneje. In tu je tista razlika med programerji (ne smem pozabiti tudi veselje do programiranja - če tega ni, potem je to zelo mukotrpno delo in od takega človeka je težko pričakovati čudeže).

Je pa zanimivo to, da po različnih raziskavah, velja razmerje v produktivnosti med najboljšim in povprečnim programerjem 1000:1. Žal je podobna razlika tudi v razmerju med pogostostjo prvih in drugih, 1:1000.

Gundolf ::

Če delaš v neki firmi, ki štanca praktično isto kodo dan za dnem (recimo kake poslovne sisteme), ti umetniški pristop ne bo kaj prida pomagal, v primeru bolj zategnjene firme bo celo škodoval. Znanje 'matematike' - irrelevantno. Če delaš v firmi, ki piše software za pospeševalnik v CERNu boš rabil precej drugačen pristop. V tem drugem primeru lahko tudi obvladaš matematiko kolikor hočeš pa ti verjetno direktno ne bo pomagala (tako ali tako boš dobil 'formule' ki jih bo treba implementirat), bo pa še kako pomagala pri tvojem razmišljanju o rešitvah problemu. Tretji primer je pa totalno umetniški - razvijanje programskih jezikov. Brez nekih 'umetnikov' v programiranju ne bi šel razvoj nikamor.

Drugače je pa moje mnenje, da vsak resen softwareski projekt bi moral vključevati oba vidika. In prostora je trenutno še dosti za programerje vseh kalibrov.

Ampak lepo prosim, pisanje html ni programiranje.

kopernik ::

Mah, zame je umetnosti v programiranju toliko kot v fiziki. Če smatraš einsteina, newtona, arhimeda, et al, za umetnike, potem ja, lahko za umetnike smatraš tudi izjemne posameznike v programiranju.

Thomas ::

Se strinjam s Kopernikom. Umetnost je kvečjemu potraten luxuz v tem primeru.

Nobena koda ni dobra, če in dokler ni napisana popolnoma avtomatično z drugo kodo!

Za znanje matematike velja enako. Dokler ni to ena velika datoteka, v kateri so našteti vsi relevantni izreki, je nepotreben in škodljiv luxuz.

Enako je čista potrata, da se človeški možgani pasejo po bitnih stringih. Razen v lastno zabavo seveda. Sicer je pa treba človeka pokrajšati iz procesa ASAP.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

Kdor ne vidi lepote v izpeljavi matematičnega izreka, ta tudi ne more videti lepote v algoritmu. Programi so samo formalizirani zapisi algoritmov, postopkov. Programiranje izhaja iz istih osnov, kot ostala matematika. Ne vem, zakaj vas toliko vidi matematiko v programiranju samo takrat, kadar "programirate formule", ali pa kadar "delate v CERN-u." Programiranje lahko v svojem bistvu pojmujemo kot vejo matematike. Programiranje je po formi matematika, občasno pa se ukvarja tudi z drugimi matematičnimi formulami (CERN?), ali pa s samim seboj (prevajalniki in interpreterji).

Če že nekdo išče ločnico med kreativnostjo in obrtništvom v programiranju, ju bo najlaje našel ravno pri ustvarjanju programskih jezikov. Ustvarjanje novega programskega jezika je kreativnost, pisanje prevajalnika za ta jezik je obrtništvo. Ustvarjanje programskega jezika je formaliziranje nove matematične notacije, pisanje prevajalnika pe je uporaba znanih postopkov in vzorcev s ciljem prevedbe postopka v zaporedje kod, ki jih razume ciljna programska platforma.

Aha, pa še nekaj iz lastnih izkušenj: dobri programerji so izjemno srečni, če lahko pri svojem delu uporabijo svojo lastno kreativnost za 5% vse napisane kode. Preostalih 95% kode je samo reciklaža zadev, ki so bile že n-krat obdelane.

Thomas ::

Lepota je odvečen in nepotreben pojem tukaj. Razen, v kolikor jo imaš za svoj pleasure.

Vendar če delaš nekaj profesionalno, je tvoj pleasure denar ki ga dobiš. Ne jeba s kodo! Pleasure (oziroma odvzem paina) prodaš (zamenjaš, trejdaš za denar) pa recimo prodajalcu pečenih klobas, ker mu delaš "blagajniško poslovanje".

Nismo nobeni aristokrati ali larpurlatistični umetniki, hvalabogu. To anomalijo je kapitalizem na srečo spoliral.

Lahko pa kaj programiraš v svojem prostem času, če ti je toliko do "umetnosti".

Samo če bo dobra, jo boš prodal. Sicer je brez veze.

Homo capitalisticus trejda pleasurje, ne kot Robinzon, ki je pridelal vse zase.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Priznam pa to, da če se samega sebe napumpaš, kako je lepo in elegantno in duha zapolnjujoče goniti kramp (ali postavljati kodo, sej je isto), potem lažje delaš. Prinesel si svoj sistem okol, racionaliziral kot bi rekel Freud. Prineseš se okoli, za lastno dobro.

Rekel boš: "Thomas, ti boš rekel, da ne obstaja užitek v izpeljevanju matematičnih izrekov?!"

Odgovoril ti bom, da seveda da obstaja. Temvečji, čimvečjo slavo (denar) bi ti uspeh prinesel.

To je ena taka akontacija na bodoče pleasurje, ki jih slava in denar prinesejo. Še Newton ni mogel biti tiho o svojih odkritjih več kot 30 let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Njah, Thomas je neizkušen programer in ne razume, da je umetnost še kaj drugega kot prodajanje buč.

Umetnost izhaja iz ugodja, ki ga izzovejo razpoznavni vzorci. Te dobri programerji prepoznajo približno tako kot dobri pisatelji: ker so v preteklosti absorbirali veliko znanja, lahko pozneje, ko naletijo na problem, ta problem rešijo z orodji (programer z matematičnimi, pistatelj pa z literarnimi), ki za manj izkušenega niso očitna izbira.

Žal so stroji, ki bodo znali ustrezno simulirati te procese, še daleč. Tudi evolucijsko programiranje, ki ga je včasih Thomas tako zelo opeval, se žal ne obnese preveč. Eden od razlogov je zagotovo ta, da je evolucija brez razpoznavanja vzorcev sila počasna.

Thomas> Homo capitalisticus trejda pleasurje, ne kot Robinzon, ki je pridelal vse zase.

Homo sapiens pa ustvarja zero-cost pleasure, z informacijsko dobo pa lahko ta pleasure tudi distribuira praktično zastonj. To ne pomeni, da ničesar ne zasluži, zgolj to, da praktično ves pain odpade.

BlueRunner ::

@Thomas: Všeč mi je, da si uspešno demantiral samo en stavek od 11, ki sem jih uspel napisati. Kar se pa tiče tvoje izjave, da za znanje matematike velja enako, in, da dokler ni to ena velika datoteka, v kateri so našteti vsi relevantni izreki, je to nepotreben in škodljiv luxuz, pa upam, da ti gre v programiranju dobro. Morda si eden izmed tistih redkih, ki razumejo matematiko, ne da se bi tega zavedali.

Imam en izziv: tukaj napiši program (v poljubnem jeziku), ki sešteje vsa naravna števila do (vključno) 10.

Zgodovina sprememb…

jype ::

Thomas> To je ena taka akontacija na bodoče pleasurje, ki jih slava in denar prinesejo. Še Newton ni mogel biti tiho o svojih odkritjih več kot 30 let.

To je res, bodoči pleasure je pomemben, a žal (zato žal, ker bi sicer vse bilo smešno preprosto) ne izhaja (vedno in za vse ustvarjalce) iz slave in denarja. To sta sicer plusa, vendar minimalna: večina umetnikov je larpurlartistov zato, ker je umetnost tista, ki prinese pleasure.

Delujoča rešitev umetnika navda z veliko večjim veseljem, kot kakršnakoli kompenzacija, ki bi jo za to rešitev lahko dobil. Ja, 1000:1 je približno pravo razmerje za take ljudi, ampak ker je ljudi že skoraj 7 miljard imamo takih ljudi vsekakor ogromno.

Za vsakih 1000 Thomasov najdemo vsaj enega Nikolo Teslo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

> Za vsakih 1000 Thomasov najdemo vsaj enega Nikolo Teslo.

In 1000 jypetov na vsakega Thomasa. Tako nekako gre to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> ki sešteje vsa naravna števila do (vključno) 10.

int n=55;
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> In 1000 jypetov na vsakega Thomasa. Tako nekako gre to.

Name one who's not me.

55;

See?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Thomas ::

"Žal" moramo spoznati, da če hočemo udobno, neožuljeni hoditi okoli, potem v proizvodnji čevljev ni nobenega prostora za izzživljanje kopitarjev, smolarjev, templarjev in vseh ostalih šuštarjev.

Njihovo, nekdaj (razumljivo) čislano delo naj kar se da racionalno opravijo stroji, pa kakšna nekvalificirana delavka, if need be. Until need be.

Za vse panoge to velja. Tudi za dokazovanje matematičnih izrekov, ki ga nekateri smatrate za "največ kar se da sploh".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

int n=55;

No, jaz na žalost ne verjamem, da je to pravilen rezultat, zato sedaj prosim dokaži, da je rezultat res 55.

Thomas ::

To tadrugo nalogo pa reši kar sem. Saj verjameš v "odrešilno moč dela". Sploh če je to programerstvo ali kaj sorodnega.


Jest ti pa povem, da nisi nič bistveno boljši od kmeta ali šuštarja. Delo je pač delo, opraviti ga je treba, asumpcija, da ga mora ravno človek, pa zastarela kot kamnita sekira.

Povsem praktično vprašanje je, kaj se avtomatizira najprej. Mogoče natakarje čisto nazadnje.

Da pa pesniki in programerji verjamejo, kako so unique, je pa njihova tehnika izboljševanja samopodobe. Nič drugega kot zanje koristna iluzija.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Za vse panoge to velja. Tudi za dokazovanje matematičnih izrekov, ki ga nekateri smatrate za "največ kar se da sploh".

Seveda. A p/p avtomatizirane panoge še zdaleč ni enak za vse panoge.

Avtomatizirana umetnost je kvečjemu pain, avtomatizirana proizvodnja jogurtovih lončkov pa kvečjemu pleasure.

Avtomatizirana matematika je v sivem območju. Za nekatere pain (tem bolj ustreza avtomatizirana) za nekatere pa pleasure (tem bolj ustreza "ročna").

Tvoj problem je predvsem ta, da tisti, ki jim umetnost predstavlja pain, ne zmorejo avtomatizirat umetnosti, tisti, ki jim predstavlja pleasure, je pa nočejo. Vsekakor ni razloga, da bi matematiko avtomatizirali, ker bi bil p/p količnik take avtomatizacije močno v prid bolečini.

BTW, količnik bi lahko imenovali b/u.

Thomas ::

> Tvoj problem je predvsem ta, da tisti, ki jim umetnost predstavlja pain, ne zmorejo avtomatizirat umetnosti, tisti, ki jim predstavlja pleasure, je pa nočejo.



Thomas Buckner wrote:

>>The singularity will arrive when 90% of the
>>population consists of artists, priests
>>and whores.;=)
>>
>>
>>
>>
>Three names for the same thing. ;-)
>
>Tom Buckner
>
I should have added politicians.. ;)

(But I think they will become obsolete sooner ... ;|)



[from sl4]
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

No, če ti je odveč pokazati pravilnost delovanja tako enostavnega programa, kaj bi šele naredil, če bi ti rekel, da seštej vsa števila od 1 do N, pri čemer N poda uporabnik.

Kot dober lastnik kapitala bom takšnega raje odpustil čim prej, kot pa tvegal, da napiše nekaj, za kar ne zna povedati zakaj (ne) deluje. Z veseljem pa bom zaposlil človeka, ki mi lahko pokaže, da je uporabljen postopek pravilen.

jype ::

Temu verjamem, a sem prepričan, da se to ne bo zgodilo še dolgo časa.

Danes imamo ogromno ljudi, ki se imajo za umetnike, pa to niso. Pogosto tudi sami ne vedo, da niso, a tisti, ki so, zelo hitro vidijo razliko.

Problem ostaja in je evolucijski: umetniki se ne množijo hitreje kot šarlatani in delavci.

jype ::

BlueRunner: v tvojem primeru je avtomatizirano programiranje najbolj varna rešitev.

Težava se pojavi šele, ko problema stroj za avtomatizirano programiranje ne prepozna oziroma ga prepozna narobe. To se v Thomasovem criticallu dogaja ves čas. Izkušen programer z ustreznim orodjem bo v večini primerov v prvem, v nekaterih pa v drugem ali tretjem poizkusu analize problem rešil _zelo dobro_, vsekakor pa dovolj dobro za uporabo. Do optimalne rešitve manjka samo še peer review, kjer je peer približno enako sposoben.

Thomas ::

BlueRunner - nisi dovolj zanimiv, da bi šel v posle s tabo.

yupe ... tvoj rasizem, da se ljudje nekako biološko ali kako drugače delijo na umetnike in neumetnike, pa ni zastarel kot kamnita sekira. Samo ene 100 do 200 let zastarel je pa vseeno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Download.

Povej kje si boljši od programa in kje se mu zatakne?

Za "abonma izven" je pa vedno manj kart.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Ne verjamem, da so ljudje biološko drugačni, vsekakor pa na njihovo umetniški potencial močno vplivajo starši in vzorniki.

Tvoji so očitno slabo poskrbeli za širjenje obzorja, zato ne zmoreš zaobjeti razlike med umetniki in neumetniki, a to je normalno. Noben neumetnik je ne more. Vseeno lahko to spremeniš: zadeva se imenuje paradigm shift.

Ko bo na svetu 90% umetnikov, bodo neumetniki lahko invalidsko upokojeni in jim ne bo treba ustvarjat.

Thomas ::

Za tale jok o superiornosti umetnikov in bednosti neumetnikov, bi lahko veliko razumevanja požel kje drugje. Recimo na pijankah Pen društva ali kaj podobnega.

Mi smo pa racionalni in v mite ne verjamemo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

BlueRunner - nisi dovolj zanimiv, da bi šel v posle s tabo.

"Sicer pa", je rekla lisica, "grozdje še ni zrelo."

Lepo je videti, da je dokaz pravilnosti tega, kar si sam napisal, izven tvojega dometa. Izogneš se pa tako, da izziv spregledaš. Res si prav napisal, ko si napisal, da lahko pravilnost tvojega dela dokazujejo drugi - sam si tega očitno ne upaš.

Thomas ::

A ti mogoče rabiš kakšen link, kjer je dokazan ta Gaussov prvi donesek v matematiko?

Ti kar povej, če ga ne najdeš!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kaj je to programerska logika? (strani: 1 2 )

Oddelek: Programiranje
529494 (6499) windigo
»

Programiranje kot umetnost (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16420646 (17559) noraguta
»

Punca -> Tehnik računalništva, Vegova LJ (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
12931488 (25149) x128
»

Kaj sploh je programiranje? (strani: 1 2 )

Oddelek: Programiranje
5410375 (8376) imagodei
»

Programiranje... (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
635520 (4506) Roadkill

Več podobnih tem