Forum » Loža » D.o.o. vprašanje
D.o.o. vprašanje
LordBebo ::
Recimo, da ustanoviš d.o.o. in imaš torej na TRR družbe naložen osnovni kapital. Kakšne so omejitve za uporabo teh sredstev oz. za katere stvari je dovoljeno uporabljati ta denar, za katere pa ne?
gensi ::
Denar lahko porabljaš načeloma za vse stvari, katere potrebuje za svoje delovanje podjetje.
AndrejO ::
Ti in tvoj d.o.o. sta dve različni osebi. Do sredstev d.o.o.-ja imaš ti približno toliko pravic, kot jih imaš do sredstev svojega najboljšega prijatelja - kar se dogovorita je OK, česar se ne dogovorita pa gre v kategorijo takšnih in drugačnih zlorab.
Je pa za podjetje malo bolj natančno popisano česa ne sme početi ali pa na kakšen način lahko nekaj stori. Zatorej tako, kot je SaXsim napisal: napiši, kaj bi sploh rad.
Je pa za podjetje malo bolj natančno popisano česa ne sme početi ali pa na kakšen način lahko nekaj stori. Zatorej tako, kot je SaXsim napisal: napiši, kaj bi sploh rad.
murmur ::
111111111111 ::
shadeX ::
Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?
Ne. Ker to ni tvoj denar, ampak je od podjetja. Predstavljaj si podjetje kot drugo osebo (že zgoraj primer). A lahko z denarjem, ki je od druge osebe, kupiš [vstavi tukaj kar hočeš].
Odgovor je seveda ne.
Če si S.P, je pa denar tvoj in lahko z njim razpolagaš kolikor te je volja.
SeMiNeSanja ::
Nehajte nakladat. Seveda lahko podjetje kupi klimo za njegovo stanovanje.
Problem nastane potem pri davčnih forah - vrednost te klime bi moral knjižiti kot boniteto in prijaviti v dohodnino.
Ker se ne gre za osnovna sredstva podjetja, ki bi jih to potrebovalo za poslovanje, mislim da tudi ne sme zahtevat povračila ddv-ja (bolj točno bo povedal kakšen računovodja).
Skratka, popolnoma nobene ovire ni, da podjetje plača karkoli. Vprašanje je zgolj v tem, kako se bo to poknižilo in kam ta transakcija davčno spada.
Ker eksplicitne prepovedi ni, se zadeve same od sebe ponujajo v zlorabo - ki pa se ti lahko krepko maščuje, če dobiš v hišo kakšnega inšpektorja FURS-a, ki bo prevetril, če si res vse poknižil kot bi moral in če nisi slučajno kaj mahiniral z davki. Ker pa tudi nehote lahko 'pozabiš' stvar izpeljati 100% davčno in računovodsko pravilno, se 'pošteni ljudje' takim podvigom običajno odpovedo in jo jemljejo kot 'ne smeš', kar pa ne drži čisto.
Problem nastane potem pri davčnih forah - vrednost te klime bi moral knjižiti kot boniteto in prijaviti v dohodnino.
Ker se ne gre za osnovna sredstva podjetja, ki bi jih to potrebovalo za poslovanje, mislim da tudi ne sme zahtevat povračila ddv-ja (bolj točno bo povedal kakšen računovodja).
Skratka, popolnoma nobene ovire ni, da podjetje plača karkoli. Vprašanje je zgolj v tem, kako se bo to poknižilo in kam ta transakcija davčno spada.
Ker eksplicitne prepovedi ni, se zadeve same od sebe ponujajo v zlorabo - ki pa se ti lahko krepko maščuje, če dobiš v hišo kakšnega inšpektorja FURS-a, ki bo prevetril, če si res vse poknižil kot bi moral in če nisi slučajno kaj mahiniral z davki. Ker pa tudi nehote lahko 'pozabiš' stvar izpeljati 100% davčno in računovodsko pravilno, se 'pošteni ljudje' takim podvigom običajno odpovedo in jo jemljejo kot 'ne smeš', kar pa ne drži čisto.
Brane22 ::
Eh, po tej razlaagi lahko podjetje kupi karkoli.
V najsjlabšem primeru to knjiži kot njegov prihodek in obdavči.
Ampak nekako imam feeling da tipa ne zanima, če s tem lahko kupi klimo za stanovanje in pri tem poleg DDV plače še šitload takih in drugačnih davkov.
V najsjlabšem primeru to knjiži kot njegov prihodek in obdavči.
Ampak nekako imam feeling da tipa ne zanima, če s tem lahko kupi klimo za stanovanje in pri tem poleg DDV plače še šitload takih in drugačnih davkov.
Ziga Dolhar ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Nehajte nakladat. Seveda lahko podjetje kupi klimo za njegovo stanovanje.
Problem nastane potem pri davčnih forah - vrednost te klime bi moral knjižiti kot boniteto in prijaviti v dohodnino.
Ker se ne gre za osnovna sredstva podjetja, ki bi jih to potrebovalo za poslovanje, mislim da tudi ne sme zahtevat povračila ddv-ja (bolj točno bo povedal kakšen računovodja).
Skratka, popolnoma nobene ovire ni, da podjetje plača karkoli. Vprašanje je zgolj v tem, kako se bo to poknižilo in kam ta transakcija davčno spada.
Ker eksplicitne prepovedi ni, se zadeve same od sebe ponujajo v zlorabo - ki pa se ti lahko krepko maščuje, če dobiš v hišo kakšnega inšpektorja FURS-a, ki bo prevetril, če si res vse poknižil kot bi moral in če nisi slučajno kaj mahiniral z davki. Ker pa tudi nehote lahko 'pozabiš' stvar izpeljati 100% davčno in računovodsko pravilno, se 'pošteni ljudje' takim podvigom običajno odpovedo in jo jemljejo kot 'ne smeš', kar pa ne drži čisto.
Prepovedana vračila osnovnih vložkov niso stvar "knjiženja" ali "dohodnine", ampak lahko pripeljejo do hude osebne odgovornosti družbenika za obveznosti družbe.
https://dolhar.si/
SeMiNeSanja ::
Eh, po tej razlaagi lahko podjetje kupi karkoli.
V najsjlabšem primeru to knjiži kot njegov prihodek in obdavči.
Ampak nekako imam feeling da tipa ne zanima, če s tem lahko kupi klimo za stanovanje in pri tem poleg DDV plače še šitload takih in drugačnih davkov.
Saj lahko kupi karkoli. Vprašanje je samo knjiženje in davki.
V principu bi podjetje lahko tudi kupilo klimo za njegovo stanovanje in jo celo vodilo kot osnovno sredstvo - če bi mu zaračunavalo najemnino za klimo in ta nebi bila 'sumljivo nizka', saj bi se sicer spet lahko šlo za boniteto....
Ziga Dolhar je izjavil:
Prepovedana vračila osnovnih vložkov niso stvar "knjiženja" ali "dohodnine", ampak lahko pripeljejo do hude osebne odgovornosti družbenika za obveznosti družbe.
O 'vračilu osnovnih vložkov' bi lahko govorili, če bi se podjetje odreklo lastnini na klima napravo. Dokler pa je ta v njeni lasti, pa bo bolj težko govoriti o tem?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SeMiNeSanja ()
Ziga Dolhar ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Eh, po tej razlaagi lahko podjetje kupi karkoli.
V najsjlabšem primeru to knjiži kot njegov prihodek in obdavči.
Ampak nekako imam feeling da tipa ne zanima, če s tem lahko kupi klimo za stanovanje in pri tem poleg DDV plače še šitload takih in drugačnih davkov.
Saj lahko kupi karkoli. Vprašanje je samo knjiženje in davki.
V principu bi podjetje lahko tudi kupilo klimo za njegovo stanovanje in jo celo vodilo kot osnovno sredstvo - če bi mu zaračunavalo najemnino za klimo in ta nebi bila 'sumljivo nizka', saj bi se sicer spet lahko šlo za boniteto....
V takem primeru bi se gledalo tudi, ali je družba registrirana za opravljanje take dejavnosti. Če pa ni (in take oddaje klime v najem ni mogoče podrediti niti "pomožni dejavnosti" (kar bo bolj težko), bo zadeva problematična.
https://dolhar.si/
SeMiNeSanja ::
Ziga Dolhar je izjavil:
SeMiNeSanja je izjavil:
Eh, po tej razlaagi lahko podjetje kupi karkoli.
V najsjlabšem primeru to knjiži kot njegov prihodek in obdavči.
Ampak nekako imam feeling da tipa ne zanima, če s tem lahko kupi klimo za stanovanje in pri tem poleg DDV plače še šitload takih in drugačnih davkov.
Saj lahko kupi karkoli. Vprašanje je samo knjiženje in davki.
V principu bi podjetje lahko tudi kupilo klimo za njegovo stanovanje in jo celo vodilo kot osnovno sredstvo - če bi mu zaračunavalo najemnino za klimo in ta nebi bila 'sumljivo nizka', saj bi se sicer spet lahko šlo za boniteto....
V takem primeru bi se gledalo tudi, ali je družba registrirana za opravljanje take dejavnosti. Če pa ni (in take oddaje klime v najem ni mogoče podrediti niti "pomožni dejavnosti" (kar bo bolj težko), bo zadeva problematična.
Registracijo je danes zelo preprosto razširiti.
Pa tudi nihče ne gleda na registracijo, dokler te zares ne vzamejo na piko. Takrat si ga pa hitro lahko nastradal, če si kaj 'zamočil' v 'proceduri'.
Kljub temu, se da zadevo izpeljati, ampak ker je veliko pasti, je bolje, da se tega ne lotiš.
Imaš pa ene, ki se ne ozirajo na vse te pasti in možne kazni. Serjejo ga 10, 20 let in jih nikoli nihče ne 'potipa'. Kdo drug pa naredi samo eno malo napakico, pa mu že mahajo z zabeljeno kaznijo.
AndrejO ::
Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?
Ti zagotovo ne. Lahko pa to klimo kupo podjetje in jo pod določenimi pogoji da tebi v uporabo.
Nekaj možnosti so že našteli drugi, če si pri tem d.o.o. tudi sam zaposlen, pa ti lahko da podjetje to (ali pa tudi kakšno drugo osnovno sredstvo) v uporabo (npr. zato, da si lahko tudi doma produktiven), ti pa si potem za to dolžan plačati dohodnino za uporabo te bonitete.
čuhalev ::
Kako pa so urejeni službeni prenosni računalniki? Ga kdo prijavlja za boniteto ali dohodnino?
AndrejO ::
Kako pa so urejeni službeni prenosni računalniki? Ga kdo prijavlja za boniteto ali dohodnino?
Po ZDoh-2 sta telekomunikacijska in informacijska oprema, ki jo podjetje da v uporabo zaposlenim za opravljanje dela, izrecno izvzeti iz obdavčitve.
Gl. 3. odst. 39. čl.
...
(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
...
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
Brane22 ::
Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?
Ti zagotovo ne. Lahko pa to klimo kupo podjetje in jo pod določenimi pogoji da tebi v uporabo.
Nekaj možnosti so že našteli drugi, če si pri tem d.o.o. tudi sam zaposlen, pa ti lahko da podjetje to (ali pa tudi kakšno drugo osnovno sredstvo) v uporabo (npr. zato, da si lahko tudi doma produktiven), ti pa si potem za to dolžan plačati dohodnino za uporabo te bonitete.
IMHO ne. Če ti podjetje kupi nekaj, da si lahko produktiven, je to v funkciji dejavnosti podjetja. Boniteta pride v poštev samo, če to stvar uporabljaš tudi v privat namene. Recimo telefon in/ali naročnina, avto itd.
čuhalev ::
Kako so pa obravnavane te fiče-fače, ki jih podjetja pošiljajo bolj znanim fizičnim osebam z namenom promocije oziroma da se fotografirajo in objavijo fotografijo na družabnih omrežjih.
SeMiNeSanja ::
Kako so pa obravnavane te fiče-fače, ki jih podjetja pošiljajo bolj znanim fizičnim osebam z namenom promocije oziroma da se fotografirajo in objavijo fotografijo na družabnih omrežjih.
Praviloma bi se moralo obravnavati kot darila oz. bonitete.
Tudi če ti samo posodijo avto za 3 mesece, je to boniteta, ki jo moraš prijaviti v dohodnino.
Koliko se pa 'gospodje' tega držijo je pa drugo vprašanje. Enako je vprašanje, če jih sploh kdo preverja....
AndrejO ::
Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?
Ti zagotovo ne. Lahko pa to klimo kupo podjetje in jo pod določenimi pogoji da tebi v uporabo.
Nekaj možnosti so že našteli drugi, če si pri tem d.o.o. tudi sam zaposlen, pa ti lahko da podjetje to (ali pa tudi kakšno drugo osnovno sredstvo) v uporabo (npr. zato, da si lahko tudi doma produktiven), ti pa si potem za to dolžan plačati dohodnino za uporabo te bonitete.
IMHO ne. Če ti podjetje kupi nekaj, da si lahko produktiven, je to v funkciji dejavnosti podjetja. Boniteta pride v poštev samo, če to stvar uporabljaš tudi v privat namene. Recimo telefon in/ali naročnina, avto itd.
Če to stvar LAHKO uporabljaš tudi v privat namene. Npr. "doma namontirana klima, ki je last podjetja" je boniteta. V prostorih podjetja namontirana klima pa seveda ne. Mora pa imeti ta "doma namontirana klima" seveda neko zvezo s tvojim delom. Če je nima, potem se ne veseliti srečanja s FURS-om.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
SeMiNeSanja ::
IMHO ne. Če ti podjetje kupi nekaj, da si lahko produktiven, je to v funkciji dejavnosti podjetja. Boniteta pride v poštev samo, če to stvar uporabljaš tudi v privat namene. Recimo telefon in/ali naročnina, avto itd.
Podjetje v osnovi laptop ali prenosnik ne kupi TEBI ampak SEBI.
Laptop gre v osnovna sredstva, medtem ko gre mobitel pogosto v drobni inventar, tega pa marsikdo takoj, ko ga da v uporabo, tudi odpiše 100% in si s tem nekoliko olajša knjigovodstvo.
Še vedno pa je lastništvo v celoti na podjetju. Če zapustiš podjetje, mobitela ne moreš odnesti s seboj, eventuelno ti ga lahko odprodajo. Enako prenosnik. Vprašanje je potem po kateri ceni ti zadevo odprodajo. Obstaja lahko precejšna razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo. Kako se tretira eno ali drugo bi moral vprašat kakšnega računovodjo. Včasih vem, da ni bilo problema odprodati po knjigovodski vrednosti, kar pa ni nujno, da danes še drži, saj je lahko tržna vrednost bistveno višja in bi si na ta način lahko pridobil neke bonitete.
Brane22 ::
SeMiNeSanja je izjavil:
IMHO ne. Če ti podjetje kupi nekaj, da si lahko produktiven, je to v funkciji dejavnosti podjetja. Boniteta pride v poštev samo, če to stvar uporabljaš tudi v privat namene. Recimo telefon in/ali naročnina, avto itd.
Podjetje v osnovi laptop ali prenosnik ne kupi TEBI ampak SEBI.
Laptop gre v osnovna sredstva, medtem ko gre mobitel pogosto v drobni inventar, tega pa marsikdo takoj, ko ga da v uporabo, tudi odpiše 100% in si s tem nekoliko olajša knjigovodstvo.
Še vedno pa je lastništvo v celoti na podjetju. Če zapustiš podjetje, mobitela ne moreš odnesti s seboj, eventuelno ti ga lahko odprodajo. Enako prenosnik. Vprašanje je potem po kateri ceni ti zadevo odprodajo. Obstaja lahko precejšna razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo. Kako se tretira eno ali drugo bi moral vprašat kakšnega računovodjo. Včasih vem, da ni bilo problema odprodati po knjigovodski vrednosti, kar pa ni nujno, da danes še drži, saj je lahko tržna vrednost bistveno višja in bi si na ta način lahko pridobil neke bonitete.
Bluziš. Cena, po kateri lahko dobiš zadevo, je odvisna od več pogojev, med drugim tudi preostale vrednosti, ta pa načeloma nima nič zboniteto. Pri slednji gre za to, da imaš pri nekem kosu opreme ali storitve tudi osebne koristi. Recimo pri telefonu, ki se amortizira medtem, ko ga je firma kupila za te, ti pa ga uporabljaš tudi v privat namene itd.
SeMiNeSanja ::
Bluziš. Cena, po kateri lahko dobiš zadevo, je odvisna od več pogojev, med drugim tudi preostale vrednosti, ta pa načeloma nima nič zboniteto. Pri slednji gre za to, da imaš pri nekem kosu opreme ali storitve tudi osebne koristi. Recimo pri telefonu, ki se amortizira medtem, ko ga je firma kupila za te, ti pa ga uporabljaš tudi v privat namene itd.
Do sedaj je bilo govora o vrednosti nekega osnovnega sredstva ali drobnega inventarja. Ti pa zdaj mešaš v to zadevo naročnino in stroške klicev, ki s prvotno tematiko nimajo nič skupnega.
Kar se vrednosti tiče, pa je ta lahko knjigovodsko po treh letih 0€ - medtem ko vsi vemo, da je tržna vrednost računalnika po treh letih lahko bistveno višja.
Prenosnik, ki je pred tremi leti stal 1.500€, je danes zagotovo še nekaj sto € vreden. Če pa meniš, da ni, pa rade volje pridem do vas po ene par takih primerkov.
Brane22 ::
Mešaš jabolka in hruške.
Eno je preostala tržna vrednost določenega kosa opreme v firmini lasti, ko bi jo ti rad odkupil zase.
Drugo je souporaba tega istega kosa tudi v privat namene, ob poslovni uporabi.
Eno je preostala tržna vrednost določenega kosa opreme v firmini lasti, ko bi jo ti rad odkupil zase.
Drugo je souporaba tega istega kosa tudi v privat namene, ob poslovni uporabi.
SeMiNeSanja ::
Mešaš jabolka in hruške.
Eno je preostala tržna vrednost določenega kosa opreme v firmini lasti, ko bi jo ti rad odkupil zase.
Drugo je souporaba tega istega kosa tudi v privat namene, ob poslovni uporabi.
Ja. Točno tako. Ampak sem ne mešaj mobitela, ker se njegova 'souporaba' ne šteje kot boniteta (je prej nekdo celo citiral zakon).
Drugo je seveda avto ali kaj podobnega. Ampak tudi za avtomobile se ene barabe znajdejo, da ne obračunavajo bonitete. Se še prav spomnim ene kolegicem ki je pravila, kako jo je zasliševala inšpektorica "Kdo pa ta avto uporablja" pa ji je prebrisano odgovorila "Vsi v podjetju".
AndrejO ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Bluziš. Cena, po kateri lahko dobiš zadevo, je odvisna od več pogojev, med drugim tudi preostale vrednosti, ta pa načeloma nima nič zboniteto. Pri slednji gre za to, da imaš pri nekem kosu opreme ali storitve tudi osebne koristi. Recimo pri telefonu, ki se amortizira medtem, ko ga je firma kupila za te, ti pa ga uporabljaš tudi v privat namene itd.
Do sedaj je bilo govora o vrednosti nekega osnovnega sredstva ali drobnega inventarja. Ti pa zdaj mešaš v to zadevo naročnino in stroške klicev, ki s prvotno tematiko nimajo nič skupnega.
V bistvu imajo. To je ena izmed možnih (u)porab sredstev podjetja in OP je čisto na začetku vprašal kakšne so pri temu omejitve. Dejansko imaš lahko svoj telefonski aparat, delodajalec pa ti v celoti krije naročnino in stroške klicov, pa se to po zakonu zaradi predpisane izjeme ne bo štelo za boniteto, bo pa to seveda še vedno predstavljalo porabo sredstev podjetja - tako, kot je OP to temo začel.
Klima je vmes postala samo en primer. Ni pa nikakršne omejitve na to, da bi bile bonitete v materialni obliki.
Podjetje ti lahko npr. plača tudi električni račun, ampak, ker to ni izjema, bo to pač obdavčen prihodek.
SeMiNeSanja je izjavil:
Ja. Točno tako. Ampak sem ne mešaj mobitela, ker se njegova 'souporaba' ne šteje kot boniteta (je prej nekdo celo citiral zakon).
Tema je mnogo širša od bonitet. Bonitete pa so samo en izmed možni načinov, kako dobiti sredstva ven iz podjetja, ki je ločena pravna oseba, ne da bi pri tem plačal polno dohodnino.
SeMiNeSanja je izjavil:
Drugo je seveda avto ali kaj podobnega. Ampak tudi za avtomobile se ene barabe znajdejo, da ne obračunavajo bonitete.
"Znajdejo" se tako, da je vozilo namenjeno zgolj in samo za službeno uporabo in zaposlenim ni na voljo za aktivnosti izven obsega nujnega za izvajanje dela. Pa je potem čisto vseeno, če je na voljo samo enem zaposlenem, ali pa vsem zaposlenim.
Kot tipičen primer, ali si kdo misli, da se zaposlenim pri GVO obračunava boniteto, ko se okoli vozakajo s službenimi kombiji, ko delajo na terenu? Seveda ne. Zakaj torej ne?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
SeMiNeSanja ::
Torej hočeš reči, da bi se moralo delavcu GVO šteti službeni kombi v boniteto, če med šihtom z njim skoči še po malico?
Tako se namreč da razumeti, kar si napisal....
Kolikor se spomnim, se je kot boniteto za avto računalo nek konkreten % nabavne vrednosti vozila. Ne vem, če je zakon sploh predvidel, da se to boniteto deli med več oseb. Potemtakem nastopi že vprašanje, koliko mora biti uporabnikov v zasebne namene, da ne moreš več po zakonu določiti bonitete na posameznika.
Drugo vprašanje pa je, kdaj se naj začne upoštevati 'zasebno rabo' - razpon sega namreč od skoka po malico, pa tja do izključno zasebne rabe 'službenega Ferarija'.
100 odtenkov sive...? Načeloma naj bi bile zadeve jasne, ampak zdi se mi, da je lukenj več, kot v švicarskem siru.
Tako se namreč da razumeti, kar si napisal....
Kolikor se spomnim, se je kot boniteto za avto računalo nek konkreten % nabavne vrednosti vozila. Ne vem, če je zakon sploh predvidel, da se to boniteto deli med več oseb. Potemtakem nastopi že vprašanje, koliko mora biti uporabnikov v zasebne namene, da ne moreš več po zakonu določiti bonitete na posameznika.
Drugo vprašanje pa je, kdaj se naj začne upoštevati 'zasebno rabo' - razpon sega namreč od skoka po malico, pa tja do izključno zasebne rabe 'službenega Ferarija'.
100 odtenkov sive...? Načeloma naj bi bile zadeve jasne, ampak zdi se mi, da je lukenj več, kot v švicarskem siru.
AndrejO ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Torej hočeš reči, da bi se moralo delavcu GVO šteti službeni kombi v boniteto, če med šihtom z njim skoči še po malico?
Tako se namreč da razumeti, kar si napisal....
Na srečo tega nihče ne preverja in končen rezultat je to, kar si ti napisal: da se "barabe" znajdejo.
Seveda so pa to bizarnosti v katere zapade vsak sistem obdavčevanja osebnih dohodkov.
SeMiNeSanja je izjavil:
Kolikor se spomnim, se je kot boniteto za avto računalo nek konkreten % nabavne vrednosti vozila. Ne vem, če je zakon sploh predvidel, da se to boniteto deli med več oseb. Potemtakem nastopi že vprašanje, koliko mora biti uporabnikov v zasebne namene, da ne moreš več po zakonu določiti bonitete na posameznika.
Ni posebej predpisane omejitve, smiselno pa je zgornja meja med 28 in 31, pač glede na mesec v letu. Potem pa že lahko govoriš o temu, da se nekdo "zastonj šlepa". 43. čl. ZDoh-2.
Aja, pa da ne boš mislil, da ni tudi obratne variatne: en delojemalec ima lahko hkrati tudi dve ali več službenih vozil za usebno uporabo. Potem se mora še posebej ugotavljati, če ima možnost njune sočasne uporabe ali ne.
SeMiNeSanja je izjavil:
Drugo vprašanje pa je, kdaj se naj začne upoštevati 'zasebno rabo' - razpon sega namreč od skoka po malico, pa tja do izključno zasebne rabe 'službenega Ferarija'.
100 odtenkov sive...? Načeloma naj bi bile zadeve jasne, ampak zdi se mi, da je lukenj več, kot v švicarskem siru.
Seveda je lukenj toliko, da peče glava. Nihče tega ne more realno urediti. Npr. kosilo v menzi podjetja. Je to boniteta? Kaj pa popusti pri nakupih? Letovanje v počitniških prostorih, ki so v lasti podjetja? ... Ni, da ni.
Brane22 ::
SeMiNeSanja je izjavil:
Mešaš jabolka in hruške.
Eno je preostala tržna vrednost določenega kosa opreme v firmini lasti, ko bi jo ti rad odkupil zase.
Drugo je souporaba tega istega kosa tudi v privat namene, ob poslovni uporabi.
Ja. Točno tako. Ampak sem ne mešaj mobitela, ker se njegova 'souporaba' ne šteje kot boniteta (je prej nekdo celo citiral zakon).
Ne v celoti, samo za izjeme, ki to lahko upravičijo:
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi dokazil;
In tu gre BTW za _sredstva_. Če bi se kdo zapičil recimo v obračun klicev in našel netrivialno količino "domačih opravil", bi se vprašanje odprlo tudi tu.
Ja, so izjeme, vendar te morajo biti opravičene in dokumentirane. Ni kar tako da če imaš firmo, si lahko kupuješ bombončke praktično brez davkov in samo zavedeš račune.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Brane22 ()
SeMiNeSanja ::
V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.
V prvem primeru so različna okoriščanja bistveno bolj vabljiva, medtem ko v ostalih dveh lahko računaš na to, da ne bo noben delodajalec navdušen nad delavcem, ki na stroške podjetja klicari na 090 številke in podobno.
Gledano iz bolj oddaljene perspektive je seveda bistveno več zaposlenih, kot pa lastnikov, tako da se različne tovrstne anomalije običajno uredijo same po sebi.
Lahko pa so tudi sistemske, kar pa zna biti resnejši problem. Npr. delodajalec del plače izplačuje v bonih, ki jih je dobil v sklopu neke kompenzacije (nekoč dokaj priljubljeno početje). Na koncu se ne gre samo za oškodovanje države, temveč tudi delavcev, kar je za moje pojme bistveno bolj zaskrbljujoče, kot če se direktor (lastnik) popoldne in čez vikend vozi naokoli z avtom, ki je v lasti podjetja.
V prvem primeru so različna okoriščanja bistveno bolj vabljiva, medtem ko v ostalih dveh lahko računaš na to, da ne bo noben delodajalec navdušen nad delavcem, ki na stroške podjetja klicari na 090 številke in podobno.
Gledano iz bolj oddaljene perspektive je seveda bistveno več zaposlenih, kot pa lastnikov, tako da se različne tovrstne anomalije običajno uredijo same po sebi.
Lahko pa so tudi sistemske, kar pa zna biti resnejši problem. Npr. delodajalec del plače izplačuje v bonih, ki jih je dobil v sklopu neke kompenzacije (nekoč dokaj priljubljeno početje). Na koncu se ne gre samo za oškodovanje države, temveč tudi delavcev, kar je za moje pojme bistveno bolj zaskrbljujoče, kot če se direktor (lastnik) popoldne in čez vikend vozi naokoli z avtom, ki je v lasti podjetja.
AndrejO ::
SeMiNeSanja je izjavil:
V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.
Za izostritev fokusa tvojih komentarjev, citat prve objave v tej temi. Poudarek je moj.
Recimo, da ustanoviš d.o.o. in imaš torej na TRR družbe naložen osnovni kapital. Kakšne so omejitve za uporabo teh sredstev oz. za katere stvari je dovoljeno uporabljati ta denar, za katere pa ne?
SeMiNeSanja ::
SeMiNeSanja je izjavil:
V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.
Za izostritev fokusa tvojih komentarjev, citat prve objave v tej temi. Poudarek je moj.
Recimo, da ustanoviš d.o.o. in imaš torej na TRR družbe naložen osnovni kapital. Kakšne so omejitve za uporabo teh sredstev oz. za katere stvari je dovoljeno uporabljati ta denar, za katere pa ne?
Hotel sem stvar samo še enkrat poudariti, saj je to nekako šlo ven iz fokusa z GVO delavci in kombijem ter ostalimi bolj 'splošnimi' vprašanji/odgovori.
Tudi so bila vprašanja glede 'sponzorskih daril' in podobnih zadev, kjer ni več govora o ustanovitelju.
AndrejO ::
Jp, res je. Vmes smo vsi skupaj malo zašli in sedaj gremo lahko nazaj k osnovnim receptom kako lahko lastnik(i) iz podjetja potegnejo čim več in za to plačajo čim manj.
Brane22 ::
SeMiNeSanja je izjavil:
V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.
V prvem primeru so različna okoriščanja bistveno bolj vabljiva, medtem ko v ostalih dveh lahko računaš na to, da ne bo noben delodajalec navdušen nad delavcem, ki na stroške podjetja klicari na 090 številke in podobno.
Razen če mu tako "plačuje".
SeMiNeSanja ::
Jaz se še spomnim kakšno desetletje nazaj, ko se je nekaj spreminjala zakonodaja.
Takrat so lastniki svoj delež v podjetju prodali podjetju, kupnino pa mislim da neobdavčeno 'odnesli'. Neka čudna pravna telovadba, ki se je v nekem trenutku zganjala na veliko. Eni so naredili pravi bizniz iz tega, da so celo proceduro pravno in računovodsko pravilno izpeljali.
Tako poceni kot takrat, se najbrž ne bo nikoli več dalo dobiti denarja iz podjetja.
Takrat so lastniki svoj delež v podjetju prodali podjetju, kupnino pa mislim da neobdavčeno 'odnesli'. Neka čudna pravna telovadba, ki se je v nekem trenutku zganjala na veliko. Eni so naredili pravi bizniz iz tega, da so celo proceduro pravno in računovodsko pravilno izpeljali.
Tako poceni kot takrat, se najbrž ne bo nikoli več dalo dobiti denarja iz podjetja.
AndrejO ::
Kolikor vem, prodaja deleža nazaj podjetju pri d.o.o. ni bila nikoli izvedljiva. Ker je osnovni kapital dolgoročna terjatev lastnikov bi takšna akrobacija pomenila, da dolg preknjižiš na samega sebe. Ko pa to izvedeš, pa ugotoviš, da podjetje več nima zadostnega osnovnega kapitala, kar je pa "ofsajd", kjer je DURS takoj zastrigel z ušesi.
Kar se je dogajalo in to še do pred kratkim (zakon so popravili lani - ZGD-1I), je bilo nekaj drugega. Podjetje si ustanovil s 7.500 EUR kapitala, kot je to bilo predpisano. V naslednjem koraku pa ti je podjetje dalo kredit v višini 7.500 EUR in to terjatev vštelo v osnovni kapital s čemer je zadostilo črki zakona. Kar si potem moral narediti je bilo to, da si podjetju odplačeval obresti.
Da ne bom sam preveč filozofiral, celotna stvar je lepo popisana tukaj.
Kar se je dogajalo in to še do pred kratkim (zakon so popravili lani - ZGD-1I), je bilo nekaj drugega. Podjetje si ustanovil s 7.500 EUR kapitala, kot je to bilo predpisano. V naslednjem koraku pa ti je podjetje dalo kredit v višini 7.500 EUR in to terjatev vštelo v osnovni kapital s čemer je zadostilo črki zakona. Kar si potem moral narediti je bilo to, da si podjetju odplačeval obresti.
Da ne bom sam preveč filozofiral, celotna stvar je lepo popisana tukaj.
mat xxl ::
Razlogi so lahko sila različni od davčnega ščita, do razno raznih variant, npr dviga cene podjetju..... ni enotnega odgovora.
Smurf ::
Sicer offtopic, ampak mogoče kdo ve, zakaj nekatera podjetja imajo sama sebe v lasti?
Na ta nacin pride lahko lastnik do denarja na firmi kjer je relativno malo obdavceno.
Recimo si 100% lastnik, prodas 10% delez firmi. To pomeni, da dobis denar za 10% vrednosti firme. Na ta denar moras potem (se mi zdi) placati se 25% davka. Kar je davcno bistveno bolj ugodno kot, da si izplacas denar preko place.
MadMicka ::
Podjetje ne more imeti "samo sebe v lasti", vsaj ne v celoti. Npr. pri d.o.o.-jih mora biti vsaj en družbenik, pri d.d.-jih pa mora podjetje lastne delnice odsvojiti, če presežejo 10%.
K3kec ::
Ja, napačen izraz sem uporabil, bolj korekten izraz bi bil "solastiti", sicer pa hvala Smurf in mat xxl za odgovor.
mat xxl ::
Smurf imaš legalen in boljši način, ustanoviš "popoldanski" normiran s.p. in svetuješ lastnemu podjjetju nekaj izven sicer obsega tvojih del na temu podjetju. Do 49999 eur letno gre ven z obdavčitvijo samo 4% in cca 2% dodatnih stroškov za vso operativo in ja če je vse prav narejeno je vse legit in v nulo.....
Smurf ::
Smurf imaš legalen in boljši način, ustanoviš "popoldanski" normiran s.p. in svetuješ lastnemu podjjetju nekaj izven sicer obsega tvojih del na temu podjetju. Do 49999 eur letno gre ven z obdavčitvijo samo 4% in cca 2% dodatnih stroškov za vso operativo in ja če je vse prav narejeno je vse legit in v nulo.....
Do 50k€ ja. S tem, da ce posluje tvoj s.p s tvojim d.o.o-jem lahko hitro davcno kaj moti. Sedaj, ce je dovolj to da delas izven obsega svojih del ne vem (verjetno v realnosti, davcna oceni zadevo iz primera v primer). Poznam zgolj nekaj ljudi, ki si lastijo S.P. in D.O.O in se izogibajo temu, da bi podjetji poslovali med sabo.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Kako do bogastva? (obdavčitev v slo) (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 25158 (22109) | NikolormousB |
» | nakup na podjetje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Pomoč in nasveti | 35853 (28624) | SeMiNeSanja |
» | nakup avta preko podjetjaOddelek: Loža | 2640 (1907) | SeMiNeSanja |
» | nakup podjetjaOddelek: Loža | 2502 (2049) | Vice |
» | Zakaj s.p. plačuje "poslovne" cene? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 17324 (14792) | Furbo |