D.o.o. vprašanje

Denar lahko porabljaš načeloma za vse stvari, katere potrebuje za svoje delovanje podjetje.

Povej raje, za kaj bi rad uporabil ta denar.

LordBebo je 6. jun 2016 ob 21:45 izjavil:

Recimo, da ustanoviš d.o.o. in imaš torej na TRR družbe naložen osnovni kapital. Kakšne so omejitve za uporabo teh sredstev oz. za katere stvari je dovoljeno uporabljati ta denar, za katere pa ne?

Lahko ga porabis tudi za izplacilo dohodka, ce to sprasujes.

LordBebo je 6. jun 2016 ob 22:23 izjavil:

Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?

Ne. Lahko pa kupi stanovanje podjetje potem pa lahko kupiš klimo. Ti pa se lahko notri vseliš kot najemnik. :)

Nehajte nakladat. Seveda lahko podjetje kupi klimo za njegovo stanovanje.

Problem nastane potem pri davčnih forah - vrednost te klime bi moral knjižiti kot boniteto in prijaviti v dohodnino.

Ker se ne gre za osnovna sredstva podjetja, ki bi jih to potrebovalo za poslovanje, mislim da tudi ne sme zahtevat povračila ddv-ja (bolj točno bo povedal kakšen računovodja).

Skratka, popolnoma nobene ovire ni, da podjetje plača karkoli. Vprašanje je zgolj v tem, kako se bo to poknižilo in kam ta transakcija davčno spada.

Ker eksplicitne prepovedi ni, se zadeve same od sebe ponujajo v zlorabo - ki pa se ti lahko krepko maščuje, če dobiš v hišo kakšnega inšpektorja FURS-a, ki bo prevetril, če si res vse poknižil kot bi moral in če nisi slučajno kaj mahiniral z davki. Ker pa tudi nehote lahko 'pozabiš' stvar izpeljati 100% davčno in računovodsko pravilno, se 'pošteni ljudje' takim podvigom običajno odpovedo in jo jemljejo kot 'ne smeš', kar pa ne drži čisto.

SeMiNeSanja je 6. jun 2016 ob 22:41 izjavil:

Nehajte nakladat. Seveda lahko podjetje kupi klimo za njegovo stanovanje.

Problem nastane potem pri davčnih forah - vrednost te klime bi moral knjižiti kot boniteto in prijaviti v dohodnino.

Ker se ne gre za osnovna sredstva podjetja, ki bi jih to potrebovalo za poslovanje, mislim da tudi ne sme zahtevat povračila ddv-ja (bolj točno bo povedal kakšen računovodja).

Skratka, popolnoma nobene ovire ni, da podjetje plača karkoli. Vprašanje je zgolj v tem, kako se bo to poknižilo in kam ta transakcija davčno spada.

Ker eksplicitne prepovedi ni, se zadeve same od sebe ponujajo v zlorabo - ki pa se ti lahko krepko maščuje, če dobiš v hišo kakšnega inšpektorja FURS-a, ki bo prevetril, če si res vse poknižil kot bi moral in če nisi slučajno kaj mahiniral z davki. Ker pa tudi nehote lahko 'pozabiš' stvar izpeljati 100% davčno in računovodsko pravilno, se 'pošteni ljudje' takim podvigom običajno odpovedo in jo jemljejo kot 'ne smeš', kar pa ne drži čisto.

Prepovedana vračila osnovnih vložkov niso stvar "knjiženja" ali "dohodnine", ampak lahko pripeljejo do hude osebne odgovornosti družbenika za obveznosti družbe.

SeMiNeSanja je 6. jun 2016 ob 22:47 izjavil:

Brane22 je 6. jun 2016 ob 22:44 izjavil:

Eh, po tej razlaagi lahko podjetje kupi karkoli.

V najsjlabšem primeru to knjiži kot njegov prihodek in obdavči.

Ampak nekako imam feeling da tipa ne zanima, če s tem lahko kupi klimo za stanovanje in pri tem poleg DDV plače še šitload takih in drugačnih davkov.

Saj lahko kupi karkoli. Vprašanje je samo knjiženje in davki.

V principu bi podjetje lahko tudi kupilo klimo za njegovo stanovanje in jo celo vodilo kot osnovno sredstvo - če bi mu zaračunavalo najemnino za klimo in ta nebi bila 'sumljivo nizka', saj bi se sicer spet lahko šlo za boniteto....

V takem primeru bi se gledalo tudi, ali je družba registrirana za opravljanje take dejavnosti. Če pa ni (in take oddaje klime v najem ni mogoče podrediti niti "pomožni dejavnosti" (kar bo bolj težko), bo zadeva problematična.

LordBebo je 6. jun 2016 ob 22:23 izjavil:

Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?

Ti zagotovo ne. Lahko pa to klimo kupo podjetje in jo pod določenimi pogoji da tebi v uporabo.

Nekaj možnosti so že našteli drugi, če si pri tem d.o.o. tudi sam zaposlen, pa ti lahko da podjetje to (ali pa tudi kakšno drugo osnovno sredstvo) v uporabo (npr. zato, da si lahko tudi doma produktiven), ti pa si potem za to dolžan plačati dohodnino za uporabo te bonitete.

čuhalev je 7. jun 2016 ob 00:39 izjavil:

Kako pa so urejeni službeni prenosni računalniki? Ga kdo prijavlja za boniteto ali dohodnino?

Po ZDoh-2 sta telekomunikacijska in informacijska oprema, ki jo podjetje da v uporabo zaposlenim za opravljanje dela, izrecno izvzeti iz obdavčitve.

Gl. 3. odst. 39. čl.

...
(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
...
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
...

Kako so pa obravnavane te fiče-fače, ki jih podjetja pošiljajo bolj znanim fizičnim osebam z namenom promocije oziroma da se fotografirajo in objavijo fotografijo na družabnih omrežjih.

Brane22 je 7. jun 2016 ob 01:05 izjavil:

AndrejO je 7. jun 2016 ob 00:22 izjavil:

LordBebo je 6. jun 2016 ob 22:23 izjavil:

Banalen primer, si lahko s tem denarjem kupiš klimatsko napravo za v stanovanje?

Ti zagotovo ne. Lahko pa to klimo kupo podjetje in jo pod določenimi pogoji da tebi v uporabo.

Nekaj možnosti so že našteli drugi, če si pri tem d.o.o. tudi sam zaposlen, pa ti lahko da podjetje to (ali pa tudi kakšno drugo osnovno sredstvo) v uporabo (npr. zato, da si lahko tudi doma produktiven), ti pa si potem za to dolžan plačati dohodnino za uporabo te bonitete.

IMHO ne. Če ti podjetje kupi nekaj, da si lahko produktiven, je to v funkciji dejavnosti podjetja. Boniteta pride v poštev samo, če to stvar uporabljaš tudi v privat namene. Recimo telefon in/ali naročnina, avto itd.

Če to stvar LAHKO uporabljaš tudi v privat namene. Npr. "doma namontirana klima, ki je last podjetja" je boniteta. V prostorih podjetja namontirana klima pa seveda ne. Mora pa imeti ta "doma namontirana klima" seveda neko zvezo s tvojim delom. Če je nima, potem se ne veseliti srečanja s FURS-om.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 01:18 izjavil:

Brane22 je 7. jun 2016 ob 01:05 izjavil:

IMHO ne. Če ti podjetje kupi nekaj, da si lahko produktiven, je to v funkciji dejavnosti podjetja. Boniteta pride v poštev samo, če to stvar uporabljaš tudi v privat namene. Recimo telefon in/ali naročnina, avto itd.

Podjetje v osnovi laptop ali prenosnik ne kupi TEBI ampak SEBI.
Laptop gre v osnovna sredstva, medtem ko gre mobitel pogosto v drobni inventar, tega pa marsikdo takoj, ko ga da v uporabo, tudi odpiše 100% in si s tem nekoliko olajša knjigovodstvo.

Še vedno pa je lastništvo v celoti na podjetju. Če zapustiš podjetje, mobitela ne moreš odnesti s seboj, eventuelno ti ga lahko odprodajo. Enako prenosnik. Vprašanje je potem po kateri ceni ti zadevo odprodajo. Obstaja lahko precejšna razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo. Kako se tretira eno ali drugo bi moral vprašat kakšnega računovodjo. Včasih vem, da ni bilo problema odprodati po knjigovodski vrednosti, kar pa ni nujno, da danes še drži, saj je lahko tržna vrednost bistveno višja in bi si na ta način lahko pridobil neke bonitete.

Bluziš. Cena, po kateri lahko dobiš zadevo, je odvisna od več pogojev, med drugim tudi preostale vrednosti, ta pa načeloma nima nič zboniteto. Pri slednji gre za to, da imaš pri nekem kosu opreme ali storitve tudi osebne koristi. Recimo pri telefonu, ki se amortizira medtem, ko ga je firma kupila za te, ti pa ga uporabljaš tudi v privat namene itd.

Mešaš jabolka in hruške.

Eno je preostala tržna vrednost določenega kosa opreme v firmini lasti, ko bi jo ti rad odkupil zase.

Drugo je souporaba tega istega kosa tudi v privat namene, ob poslovni uporabi.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 09:25 izjavil:

Brane22 je 7. jun 2016 ob 04:08 izjavil:

Bluziš. Cena, po kateri lahko dobiš zadevo, je odvisna od več pogojev, med drugim tudi preostale vrednosti, ta pa načeloma nima nič zboniteto. Pri slednji gre za to, da imaš pri nekem kosu opreme ali storitve tudi osebne koristi. Recimo pri telefonu, ki se amortizira medtem, ko ga je firma kupila za te, ti pa ga uporabljaš tudi v privat namene itd.

Do sedaj je bilo govora o vrednosti nekega osnovnega sredstva ali drobnega inventarja. Ti pa zdaj mešaš v to zadevo naročnino in stroške klicev, ki s prvotno tematiko nimajo nič skupnega.

V bistvu imajo. To je ena izmed možnih (u)porab sredstev podjetja in OP je čisto na začetku vprašal kakšne so pri temu omejitve. Dejansko imaš lahko svoj telefonski aparat, delodajalec pa ti v celoti krije naročnino in stroške klicov, pa se to po zakonu zaradi predpisane izjeme ne bo štelo za boniteto, bo pa to seveda še vedno predstavljalo porabo sredstev podjetja - tako, kot je OP to temo začel.

Klima je vmes postala samo en primer. Ni pa nikakršne omejitve na to, da bi bile bonitete v materialni obliki.

Podjetje ti lahko npr. plača tudi električni račun, ampak, ker to ni izjema, bo to pač obdavčen prihodek.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 09:48 izjavil:

Ja. Točno tako. Ampak sem ne mešaj mobitela, ker se njegova 'souporaba' ne šteje kot boniteta (je prej nekdo celo citiral zakon).

Tema je mnogo širša od bonitet. Bonitete pa so samo en izmed možni načinov, kako dobiti sredstva ven iz podjetja, ki je ločena pravna oseba, ne da bi pri tem plačal polno dohodnino.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 09:48 izjavil:

Drugo je seveda avto ali kaj podobnega. Ampak tudi za avtomobile se ene barabe znajdejo, da ne obračunavajo bonitete.

"Znajdejo" se tako, da je vozilo namenjeno zgolj in samo za službeno uporabo in zaposlenim ni na voljo za aktivnosti izven obsega nujnega za izvajanje dela. Pa je potem čisto vseeno, če je na voljo samo enem zaposlenem, ali pa vsem zaposlenim.

Kot tipičen primer, ali si kdo misli, da se zaposlenim pri GVO obračunava boniteto, ko se okoli vozakajo s službenimi kombiji, ko delajo na terenu? Seveda ne. Zakaj torej ne?

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 10:08 izjavil:

Torej hočeš reči, da bi se moralo delavcu GVO šteti službeni kombi v boniteto, če med šihtom z njim skoči še po malico?

Tako se namreč da razumeti, kar si napisal....

Na srečo tega nihče ne preverja in končen rezultat je to, kar si ti napisal: da se "barabe" znajdejo.

Seveda so pa to bizarnosti v katere zapade vsak sistem obdavčevanja osebnih dohodkov.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 10:08 izjavil:

Kolikor se spomnim, se je kot boniteto za avto računalo nek konkreten % nabavne vrednosti vozila. Ne vem, če je zakon sploh predvidel, da se to boniteto deli med več oseb. Potemtakem nastopi že vprašanje, koliko mora biti uporabnikov v zasebne namene, da ne moreš več po zakonu določiti bonitete na posameznika.

Ni posebej predpisane omejitve, smiselno pa je zgornja meja med 28 in 31, pač glede na mesec v letu. Potem pa že lahko govoriš o temu, da se nekdo "zastonj šlepa". 43. čl. ZDoh-2.

Aja, pa da ne boš mislil, da ni tudi obratne variatne: en delojemalec ima lahko hkrati tudi dve ali več službenih vozil za usebno uporabo. Potem se mora še posebej ugotavljati, če ima možnost njune sočasne uporabe ali ne.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 10:08 izjavil:

Drugo vprašanje pa je, kdaj se naj začne upoštevati 'zasebno rabo' - razpon sega namreč od skoka po malico, pa tja do izključno zasebne rabe 'službenega Ferarija'.

100 odtenkov sive...? Načeloma naj bi bile zadeve jasne, ampak zdi se mi, da je lukenj več, kot v švicarskem siru.

Seveda je lukenj toliko, da peče glava. Nihče tega ne more realno urediti. Npr. kosilo v menzi podjetja. Je to boniteta? Kaj pa popusti pri nakupih? Letovanje v počitniških prostorih, ki so v lasti podjetja? ... Ni, da ni.

V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.

V prvem primeru so različna okoriščanja bistveno bolj vabljiva, medtem ko v ostalih dveh lahko računaš na to, da ne bo noben delodajalec navdušen nad delavcem, ki na stroške podjetja klicari na 090 številke in podobno.

Gledano iz bolj oddaljene perspektive je seveda bistveno več zaposlenih, kot pa lastnikov, tako da se različne tovrstne anomalije običajno uredijo same po sebi.
Lahko pa so tudi sistemske, kar pa zna biti resnejši problem. Npr. delodajalec del plače izplačuje v bonih, ki jih je dobil v sklopu neke kompenzacije (nekoč dokaj priljubljeno početje). Na koncu se ne gre samo za oškodovanje države, temveč tudi delavcev, kar je za moje pojme bistveno bolj zaskrbljujoče, kot če se direktor (lastnik) popoldne in čez vikend vozi naokoli z avtom, ki je v lasti podjetja.

AndrejO je 7. jun 2016 ob 20:29 izjavil:

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 17:32 izjavil:

V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.

Za izostritev fokusa tvojih komentarjev, citat prve objave v tej temi. Poudarek je moj.

LordBebo je 6. jun 2016 ob 21:45 izjavil:

Recimo, da ustanoviš d.o.o. in imaš torej na TRR družbe naložen osnovni kapital. Kakšne so omejitve za uporabo teh sredstev oz. za katere stvari je dovoljeno uporabljati ta denar, za katere pa ne?

Hotel sem stvar samo še enkrat poudariti, saj je to nekako šlo ven iz fokusa z GVO delavci in kombijem ter ostalimi bolj 'splošnimi' vprašanji/odgovori.
Tudi so bila vprašanja glede 'sponzorskih daril' in podobnih zadev, kjer ni več govora o ustanovitelju.

SeMiNeSanja je 7. jun 2016 ob 17:32 izjavil:

V osnovi je že tako treba ločiti, ali se gre za 100% lastnika podjetja ali za zaposleno osebo oz. solastnika.


V prvem primeru so različna okoriščanja bistveno bolj vabljiva, medtem ko v ostalih dveh lahko računaš na to, da ne bo noben delodajalec navdušen nad delavcem, ki na stroške podjetja klicari na 090 številke in podobno.

Razen če mu tako "plačuje".

Kolikor vem, prodaja deleža nazaj podjetju pri d.o.o. ni bila nikoli izvedljiva. Ker je osnovni kapital dolgoročna terjatev lastnikov bi takšna akrobacija pomenila, da dolg preknjižiš na samega sebe. Ko pa to izvedeš, pa ugotoviš, da podjetje več nima zadostnega osnovnega kapitala, kar je pa "ofsajd", kjer je DURS takoj zastrigel z ušesi.

Kar se je dogajalo in to še do pred kratkim (zakon so popravili lani - ZGD-1I), je bilo nekaj drugega. Podjetje si ustanovil s 7.500 EUR kapitala, kot je to bilo predpisano. V naslednjem koraku pa ti je podjetje dalo kredit v višini 7.500 EUR in to terjatev vštelo v osnovni kapital s čemer je zadostilo črki zakona. Kar si potem moral narediti je bilo to, da si podjetju odplačeval obresti.

Da ne bom sam preveč filozofiral, celotna stvar je lepo popisana tukaj.

Razlogi so lahko sila različni od davčnega ščita, do razno raznih variant, npr dviga cene podjetju..... ni enotnega odgovora.

Podjetje ne more imeti "samo sebe v lasti", vsaj ne v celoti. Npr. pri d.o.o.-jih mora biti vsaj en družbenik, pri d.d.-jih pa mora podjetje lastne delnice odsvojiti, če presežejo 10%.

Smurf imaš legalen in boljši način, ustanoviš "popoldanski" normiran s.p. in svetuješ lastnemu podjjetju nekaj izven sicer obsega tvojih del na temu podjetju. Do 49999 eur letno gre ven z obdavčitvijo samo 4% in cca 2% dodatnih stroškov za vso operativo in ja če je vse prav narejeno je vse legit in v nulo.....