Še največ smo o IBM-ovem kvantnem računalniku izvedeli v lanskem članku v Nature Communications. Program IBM Quantum Experience bo uporabnikom omogočal poganjanje kvantnih algoritmov in izvajanje eksperimentov, pa tudi učenje, na kvantnem računalniku, ki je lociran v IBM T.J. Watson Research Centru v New Yorku. Če smo se pred iznajdbo kvantnih računalnikov bali, da bodo spremenili svet in zlomili vse šifre na svetu, IBM-ov kvantni računalnik tega še ne bo storil. Za spodoben univerzalni kvantni računalnik bi potrebovali 50-100 kubitov, od česar smo še precej oddaljeni. A počasi se daleč pride.
Glavni problem pri kvantnih računalnikih je koherenca, torej vzdrževanje kubitov v superpoziciji kvantnih stanj. Treba jih je ravno dovolj izolirati od okolice, da je superpozicijo mogoče ohranjati dovolj dolgo, a hkrati je treba imeti možnost prebrati rezultat izračuna. Trenutni IBM-ov kvantni računalnik lahko izvede okrog 1000 operacij v algoritmu, preden se superpozicija sesede. Ohranja jo namreč okrog 50 milisekund, posamezna operacija pa traja kakšnih 50 nanosekund. To je fundamentalna omejitev, saj hitre operacije terjajo močne sunke energije, ki pokvarijo superpozicijo, nizkoenergetske pa je treba dovajati dlje. IBM je problem omejil tako, da računi tečejo na štirih kubitih, peti pa je kontrolni in omogoča zaznavanje napak (torej podobno kot ECC).
@Xserces Kvaliteta videa je še vedno 1080p. To je 360° video, se pravi je video raztegnjen okoli tebe in se premikaš po njem. Če hočeš boljšo kvaliteto, nastavi na 4K.
Niti ne, če ima vnašanje gesla časovno omejitev. Če lahko vneseš geslo največ enkrat na desetinko sekunde, zna trajati leta, preden razbiješ geslo. Tole kvantno razbijanje gesel je mišljeno z neomejeno pasovno širino, se pravi številom hkratnih poskusov.
Osebno sem skeptičen glede kvantnih računalnikov. Predvsem glede pomnilnika. Torej, iz pomnilnika jih napajamo z ukazi in v pomnilnik pišejo rezultate. Dokler ne bodo pogruntali "quantum cache", bo uporabnost zelo omejena.
Niti ne, če ima vnašanje gesla časovno omejitev. Če lahko vneseš geslo največ enkrat na desetinko sekunde, zna trajati leta, preden razbiješ geslo. Tole kvantno razbijanje gesel je mišljeno z neomejeno pasovno širino, se pravi številom hkratnih poskusov.
ja, če je omejeno. Če pa ni....
No, pač vklopiš 2 koračno preverjanje pristnosti uporabnika, potem tak napad onemogočiš.
Kaj takega seveda ne obstaja. Fizične omejitve. In če še dodatno omejimo frekvenco vnašanja gesla, lahko s tem dokaj učinkovito omejimo te "kvantne krekerje".
Uporabnost teh kvantnih računalnikov je zaenkrat omejena na namenske algoritme.
Sem tudi jaz izredno skeptičen glede kvantnih računalnikov za razbijanje ključev. Če hočeš razbiti SHA256 še vedno potrebuješ okoli 2^256 vloženega dela. Pa recimo, da kvantni računalnik to delo vloži. Še vedno rabiš 2^256 prostora naenkrat, da poteka komunikacija/arbitraža in izpade pravilna rešitev. 2^256 prostora ni malo prostora...
Sem tudi jaz izredno skeptičen glede kvantnih računalnikov za razbijanje ključev. Če hočeš razbiti SHA256 še vedno potrebuješ okoli 2^256 vloženega dela. Pa recimo, da kvantni računalnik to delo vloži. Še vedno rabiš 2^256 prostora naenkrat, da poteka komunikacija/arbitraža in izpade pravilna rešitev. 2^256 prostora ni malo prostora...
Poanta kubitov je, da so v obeh stanjih "hkrati", tako da za 2^256 kombinacij potebuješ le 256 bitov. Če prav razumem kvantni računalnik...
Dobro da čisto nič ne razumem.....torej se mi tudi ni treba sekirati. Dobro pa da mamo vrhunske strokovnjake na slo-tech forumu, ki to vse razumejo in se namesto nas sekirajo ;)
Se vidimo v kvantni dobi...
V čem je bistvo življenja? Ups...bistvo računalnika! To je zdaj vprašanje?
Razvoj ne gre naprej po eksponentni stopnji ampak po bolj počasi linearno do neke stopnice, kjer preskoči, potem pa linearno naprej do naslednje. Tik-tok recimo.
Niti ne, če ima vnašanje gesla časovno omejitev. Če lahko vneseš geslo največ enkrat na desetinko sekunde, zna trajati leta, preden razbiješ geslo. Tole kvantno razbijanje gesel je mišljeno z neomejeno pasovno širino, se pravi številom hkratnih poskusov.
"Kvantno razbijanje" je misljeno v kontekstu kriptirnih sistemov z javnim kljucem, kjer (zaenkrat) traja neprakticno dolgo, da preizkusis vse mozne kombinacije vrednosti, ki so namerno izbrane tako, da so zelo velika prastevila.
Nima nic skupnega z nekaksnim vnasanjem (vtipkavanjem?) poskusov gesel v kakrsenkoli sistem.
Ne gre niti za "kvaliteto" gesel, o cemer je pisal nekdo visje, to je popolnoma drugo podrocje (napad s slovarjem, kjer se ne da nic bistveno pospesiti s kvantnim racunalnikom).
Osebno sem skeptičen glede kvantnih računalnikov. Predvsem glede pomnilnika. Torej, iz pomnilnika jih napajamo z ukazi in v pomnilnik pišejo rezultate. Dokler ne bodo pogruntali "quantum cache", bo uporabnost zelo omejena.
Saj to (ta "cache"; bolj pravilno "register") je tisto stevilo "qubitov", katere omenja clanek (4+1).
Na zacetku izvajanja algoritma se inicializirajo v zacetno stanje (to lahko preberes iz drugega tipa pomnilnika, denimo iz RAMa, narejenega z danasnjo CMOS tehnologijo).
Potem se algoritem nekaj (omejeno s casom dekoheriranja sistema) casa izvaja, operacije so (konceptualno) podobne tistim, ki jih izvajajo unarna ali binarna logicna vrata danasnjih racunalnikov (le da so seveda bolj kompleksne in - meni zanimivo - reverzibilne), rezultati pa so shranjeni v omenjenem "registru".
Na koncu rezultat preberes iz doticnega "registra" in shranis v konvencionalni pomnilnik (npr. na kamnito plosco).
