Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.
Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče neposredno prevesti na šolske kvantne algoritme (recimo Shorova faktorizacija ali kvantno iskanje). Ker D-Wave ne zna ali noče podrobno razkriti, kako točno deluje D-Wave Two, so skeptiki glasni že od samega začetka.
Medtem ko D-Wave trdi, da gre za pravi 512-bitni kvantni računalnik, se dvomi vrstijo. Letos so znanstveniki objavili že dvaznanstvena članka, v katerih dokazujejo, da D-Wave Two ni nič hitrejši od klasičnih računalnikov. Ekipa raziskovalcev iz Berkleyja in IBM-a je namreč našla klasični algoritem, ki zelo dobro popiše rezultate in delovanje D-Wava Two.
Sta torej Google in NASA plačala 15 milijonov dolarjev za zgolj zelo zapleten klasičen računalnik? Trenutno ne ve nihče. A četudi to drži, je prevarati Google in NASO za 15 milijonov dolarjev velik dosežek.
Notri je ena taka škatla kjer je not ena mačka v superpoziciji. Če jo odprejo obstaja 50% možnost da mačke ne bo notr, in če je ne bo notr potem ne bodo točno vedeli ali je ni noter ker so opazovali mačko al ker je ni bilo noter. Poleg črne škatle je notri še CPU.
locheed martin ma tudi enega. tako da če so koga nategnili, nasa in google nista edina, ampak če bi kdo vedel, ali je to nateg, bi to bili njegovi uporabniki. google je lansko leto mislim da nekaj govoril, kako jim ta računalnik pomaga pri nekih optimizacijah
smash: pri faktoriziranju števil naj bi bili (beri so) kvantni računalniki veliko hitrejši od navadnih.
Kar se tiče novice: dokazali so, da je 15 enako 3 * 5, kar mogoče matamatikom pogleda ne spremeni veliko v primerjavi z 3*5 = 15, vendar pa je iz perspektive računalništva dokaz delovanja Shorovega algoritma in tudi demonstracija, kako hitro lahko ta deluje.
Notri je krepko navit C64. In ker so vsi arhitekti Commodore-ja mrtvi ali pa na umetnih pljučih, se nikomur ne sanja, kako to dela.
Naslednji korak - D-Wave Three s C-128.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Jah sj, kvantnega računalnika ne morš opazovat, ker mu že s tem spremeniš stanje. Zna bit res nekaj na nategu.... ali pa tudi ne. Guess we'll never know....
@ OP: Od kje prevor "kvantno pripenjanje"?. Mislim, da je ustrezen prevod vsekakor kar "kvantno ohlajanje".
Pri temule D-Wave stvoru naj bi šlo za optimizacijo preko kvantne različine precej znanega optimizacijskega algoritma, ki se mu reče simulirano ohlajanje (ideološko temelji na principu optimizacije po termodinamskem principu). Prednost kvantne implementacije naj bi bila v učikovitejšem "prečesavanju" konfiguracijke pokrajine - češ, karikirano, da zavoljo tuneliranja lahko vedno s končno verjetnostjo zlezeš ven iz lokalnih minimumov, česar v klasični sliki ni mogoče. Seveda, iz sam protokol nima rigoroznega okvira, za razliko od posebne vrste takšnega algoritma, ki se ves čas izvaja pri temperaturi 0. Slednjemu se reče adiabatski kvatni računalnik in je teoretko precej dobro razumljen, je pa celo univerzalen.
Glede implementacije pri D-Wave pa gre za to, da se optimizacijski problem (kjer gre le za zelo resktirirano obliko) naloži v model interagirajočih kvantnih bitov, ki so implentirani na polprevoniški tehnologiji (kvatno stanje s kateri se operira je superpozicija levo in desno sučnih tokov v nanozanki - prazaprav gre za t.i. Josephsonov stik), kar omogoča trenutno najlažje skaliranje ter ima hitre odzivne čase.
Doslej, D-Wave NI demonstiral natanko ničesar, kar bi govorilo v prid temu, da gre res za računalnih, ki ga ženejo kvantni efekti. Tudi doslej so vedno lahko raziskovalci dosegli primerljiv ali boljšo računsko učinkovitost s primerno dizajniranim on-purpose optimizatorjem. In ja, mimogrede, kvantni računalnik ne pomeni to, da imaš računalnik, ki za delovanje uporablja intrinzične efektne iz sveta kvantne fizike (to že navadni računalniki), temveč to kako procesirat oz. operirati z informacijo preko katere rešuješ ustezne probleme. Ni še povsem jasno, kateri problemi lahko profitirajo od kvantnih računalnikov - zatogovo ne vsi, zatotovo pa tudi ne nihče. Izmed tistih, ki se boljše izjavajo na univerzalnem kvantnem računalniku so takšni, kjer je časovna pohitritev naprav klasičnemu eksponentna (faktoriziranje npr.) ali pa polinomska (Groverjevo iskanje). Tretji zanimi razreč problemov pa so ravno optimizacijski problemi, bi verjetno imajo največjo praktično uporabo. To je nekako "cilj" (?) DWave-a.
huh. će prav razumem kvantni računalnik sploh ni računalnik v našem pomenu besede. nekakšen analogen stroj za izračun zadev, kot za izračunavanje diferencialnih enačb elektro elementi...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Ampak so jih dobr nategnil, ni kj. Ej a je kdo za biznis? Ene par starih mašin cirka 15-20let nekak povežemo pa zmečemo skp jih zapakiramo v eno lepo štrihano veliko plehnato ohišje z fensi dizajnom pa probamo ponovit vajo za njimi? 10milijončkov začetna cena recimo??? Pol pa vsakemu fifti fifti ??
Pa gor lahk naložimo SEL linux ko je glih od njih, da bo legitimno zgledalo
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Ene par starih mašin cirka 15-20let nekak povežemo pa zmečemo skp jih zapakiramo v eno lepo štrihano veliko plehnato ohišje z fensi dizajnom pa probamo ponovit vajo za njimi? 10milijončkov začetna cena recimo??? Pol pa vsakemu fifti fifti ??
mogoče bi s takim kdo tebe nategnil, tukaj pa se govori o precej sofisticirani stvari, delujoči v posebnem, močno ohlajenem prostoru, s katero upravljajo najboljši strokovnjaki
The 1152 qubit chip will be released early in 2015 and four of the 1152 qubit systems have been in testing and development for over 12 months. If clear speedup is being achieved then DWave would be seeing it in their tests. The scale up from 128 qubits to 512 qubits seem be produce speedups on the order of ten thousand times. A similar leap and faster loading and readout of problems should show clear advantages in their testing.
The Martinis group had previously built quantum computing systems of up to nine qubits based on superconducting quantum circuits--the same type of general hardware design used by D-Wave's machines. Under the new Google effort, Martinis hopes his team can roughly double the number of qubits every year and eventually work up to 40 or 80 qubits through "brute-force" scaling. "Forty qubits is a large enough number so that you can really tell if the device is going to give any interesting performance," Martinis says.
