Ena izmed valovnih funkcij delca v 2D-potencialni jami
Ars Technica - Na našem forumu se vsake toliko časa razplamti kakšna debata o kvantnih računalnikih, ki jih znanstveniki obljubljajo že več kot desetletje. Razumevanje principa delovanja teh strojev iz prihodnosti terja osnovno poznavanje kvantne fizike, torej čudnega sveta kvantnih delcev in neintuitivnih pojavov. Večina sogovorcev, predvsem nefizikov, bo o njih vedela le, da naj bi bili sposobni faktorizirati ogromna števila, zaradi česar naj bi ogrožali naše kriptografske protokole, in pa za Schrödingerjevo mačko. Da bi razjasnili vso skrivnostnost o kvantnih računalnikih, so na Ars Technici napisali fantastičen članek z naslovom Povest o dveh kubitih: kako delujejo kvantni računalniki, v katerem boste izvedeli vse potrebno za pametne debate na forumu in v gostilnah. Branje priporočeno!
V bistvu sem preletel članek in je zelo dober in tudi za laike (ki imajo vsaj kaj razumevanja delovanja "navadnih" računalnikov in logičnih vezij). Za tiste, ki se jim pa sanja ne kako deluje procesor pa tole seveda ni najboljša zadeva... V slovenščinini imaš na wikipedii razloženih nekaj osnov, potem greš pa lahko na tale članek.
Odličen članek, ki te ponese v (zame povsem tuj) svet kvantov in te postavi na točko prepada trenutnega razumevanja fizike. Resnično priporočam branje vsem, ki bi jih vsaj malo zanima, tudi če so na ravni srednješolske fizike.
To understand the power of a quantum search, consider classically searching a phonebook for the name which matches a particular phone number. If the phonebook has 10,000 entries, on average you'll need to look through about half of them--5,000 entries--before you get lucky. A quantum search algorithm only needs to guess 100 times.
And an ordinary binary search would need about 14 lookups.
A je preostali del članka tudi tak "strokoven" ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Šprical predavanja algoritmov, kaj? Binarno iskanje po sortiranem spisku (kar telefonski imenik je) ima v najslabšem primeru zahtevnost log N. Torej za 10000 vnosov je to 13 cela nekaj.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
ja žeže sortirane, ampak v demostracijske namene pa ja lahko uporabi nesortiran seznam, da je bolši primer za laike. Se oač razume da misli nesortirano verzijo, če pravi, da je traba vsak vnos posebaj pogledati, se strinjam, ni za v učbenike, taka primerjava:)
Če bi hotel za sortirani, bi moral torej reči 14 za 10000 in ne vem recimo 3 za kvantni. Razmerju ugibam bi ostalo nekako na istem nivoju, oziroma ostalo bi eksponentno večanje razmerja.
Ammm, ce prav razumem, iscemo priimek ki pase k xyz stevilki. In telefonski imenik je urejen po priimkih, ne stevilkah, tako da ti nic ne pomaga bisekcija.
No, z malo pameti si lahko zelo omejis iskanje tako da ves sestavo telefonske stevilke (kaj je prefix itd ...).